Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
