Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
