Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 11.6.2018

11.06.2018


Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti

Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je  bilo veliko presenečenje, pravi.

V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo.  Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.

“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”

Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.

Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot  z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.

“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”

In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?

“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”

Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Visoka italijanska odlikovanja za tri rojake iz FJK

Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti,  družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.

Kakšen je status slovenščine v Špetru ?

V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.

Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.

Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza  je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.

“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”

Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja.  Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.

“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”

Za bolj prodorne koroške Slovence

Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.

V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli  levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?

“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal,  samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”

Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:

“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”

Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.

Kakšna bo usoda igralnih uric v slovenščini

Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.

Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.

V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica,  nadaljevale tudi jeseni.


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 11.6.2018

11.06.2018


Irena Pavlič, dobitnica prvega priznanja "za Slovence na Madžarskem", ustanoviteljica društva Slovencev v Budimpešti

Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je  bilo veliko presenečenje, pravi.

V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo.  Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.

“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”

Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.

Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot  z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.

“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”

In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?

“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”

Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Visoka italijanska odlikovanja za tri rojake iz FJK

Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti,  družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.

Kakšen je status slovenščine v Špetru ?

V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.

Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.

Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza  je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.

“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”

Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja.  Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.

“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”

Za bolj prodorne koroške Slovence

Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.

V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli  levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?

“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal,  samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”

Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:

“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”

Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.

Kakšna bo usoda igralnih uric v slovenščini

Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.

Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.

V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica,  nadaljevale tudi jeseni.


23.01.2017

Sotočja 23.1. 2017

Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.


16.01.2017

Sotočja 16.1.2017

Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


09.01.2017

Sotočja 9.1.2017

Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!


02.01.2017

Sotočja 1.2.2017

Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!


26.12.2016

Sotočja 26.12.2016

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


12.12.2016

Sotočja 12.12.2016

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.


05.12.2016

Sotočja, 05.12.2016

Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.


28.11.2016

Sotočja 28.11.2016

Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.


21.11.2016

Sotočja 21.11.2016

Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!


14.11.2016

Sotočja 14.11.2016

Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.


07.11.2016

Sotočja 7.11.2016

Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.10.2016

Sotočja 31.10.2016

Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


24.10.2016

Sotočja, 24.10.2016

Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.


17.10.2016

Sotočja 17.10.2016

V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!


10.10.2016

Sotočja 10.10.2016

O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!


10.10.2016

Sotočja 3. 10. 2016

Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!


26.09.2016

Sotočja 26.09.2016

Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.


19.09.2016

Sotočja 19.9.2016

Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.


29.08.2016

Sotočja 29.8.2016

Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.


Stran 19 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov