Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Tudi v letošnji sezoni najelitnejšega tekmovanja v dvoranskem nogometu, so slovenske barve zastopali igralci Dobovca. Ti so se uvrstili v elitni del tekmovanja, v katerem jim je malo zmanjkalo do uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice. So pa sicer slovenski prvaki v Prištini, ki je gostila eno od štirih skupin, pustili dober vtis.
V Hamburgu bodo zvečer opravili žreb skupin, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v nogometu; prihodnje leto ga bo gostila Nemčija. Na prizorišču žrebanja na severu države gostiteljice Luka Petrič razmišlja o možnih nasprotnikih Slovenije v skupinskem delu turnirja.
Nogometaši Olimpije so v predzadnjem, 5. krogu skupinskega dela konferenčne lige gostili francoski Lille, vodilno moštvo svoje skupine, ki si je že pred prihodom v Ljubljano zagotovilo igranje v končnici. O možnostih za napredovanje in krstni sezoni slovenskih prvakov na evropskem tekmovanju pa podrobneje v današnji jutranji športni zgodbi.
Slovenski državni prvaki, odbojkarji ACH Volleyja, v letošnji sezoni elitnega evropskega tekmovanja nastopajo v zahtevni skupini, a kljub temu merijo na preboj v izločilne boje. Nocoj bodo gostili poljsko ekipo iz Rzeszowa, za katero igra slovenski reprezentant Klemen Čebulj.
V Miesu ob Ženevskem jezeru je vodstvo Mednarodne košarkarske zveze izžrebalo kvalifikacijske skupine za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Turnirji bodo med 2. in 7. julijem prihodnje leto, o slovenskih nasprotnikih pa podrobneje v tokratni športni zgodbi.
Z VN Valencie se je končala sezona svetovnega prvenstva motociklistov. V kraljevskem razredu MotoGP so tudi letos prevladovali dirkači italijanskega proizvajalca motociklov Ducatija, h kateremu bo prestopil tudi eden najboljših dirkačev vseh časov, Španec Marc Marquez, ki je vse dosedanje uspehe dosegel na Hondi.
S tekmami na severu Finske se je razmahnila sezona športnih tekmovanj na snegu. Po alpskih smučarjih so sezono začeli še smučarski skakalci in tekači ter tekmovalci v nordijski kombinaciji. V športni zgodbi se osredinimo na pričakovanja in cilje v slovenski reprezentanci.
Ob progi v Radizelu, ki je v preteklosti gostila tudi dirke svetovnega prvenstva, so se ob 60-letnici tamkajšnjega društva zbrale legende slovenskega motokrosa.
S tekmami prvega kroga so se začeli boji v odbojkarski ligi prvakov. Ljubljanski ACH Volley je novo sezono elitnega tekmovanja začel na zahtevnem gostovanju pri italijanskem prvaku Trentinu.
Sezona evropskega pokala se bo kmalu prevesila v drugo polovico. V tej se bodo boji za mesta, ki vodijo v končnico, še zaostrili. Košarkarji Olimpije so po vseh težavah s poškodbami in neuigranostjo ekipe od končnice za zdaj precej oddaljeni.
Razmerja moči se v domačih dvoranah niso bistveno spremenila. Hokejisti Olimpije so tudi v letošnji sezoni osrednji favoriti za nov naslov državnih prvakov. Pvenstvo, v katerem v članski konkurenci nastopajo le štirje klubi, pa so letos pozitivno popestrili Celjani, ki obenem nastopajo tudi v alpski hokejski ligi.
Slovenska nogometna reprezentanca je s tekmo proti Kazahstanu končala kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji.
V Poreču poteka sklepni turnir najboljše četverice lige prvakov v balinanju, na katerega se je po senzacionalni četrtfinalni zmagi uvrstila tudi škofjeloška Trata.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se letošnja sezona svetovnega pokala začenja v Zermattu, kjer so imeli prireditelji na ledeniku pod Matterhornom precej težav s slabimi vremenskimi razmerami. Tekmovalke se bodo pomerile na dveh smukih. V konkurenci je tudi Ilka Štuhec, ki je bila v pretekli sezoni ena od najuspešnejših v tej disciplini, več točk je zbrala le Italijanka Sofia Goggia.
So tekme, ki so del vsakdana vrhunskega športnika, so tekme o katerih športniki sanjajo in so tekme, ki odpirajo vrata sanj. Pred slovensko nogometno reprezentanco je tekma na Danskem, ki bi lahko Sloveniji že krog pred koncem kvalifikacij zagotovila drugi nastop na evropskih prvenstvih.
Celjski rokometaši ohranjajo mesto med evropsko rokometno elito, vedno težje pa ohranjajo konkurenčnost znotraj najvišje ravni evropskega klubskega tekmovanja. O letošnji celjski evropski poti podrobneje v jutranjem športnem utrinku.
Kamniške odbojkarice so odigrale prvo domačo tekmo lige prvakinj, v Kamniku pa je ta hip precej bolj vroče v moški kot v ženski zasedbi.
Najboljši slovenski kolesarji bodo koledarsko leto sklenili na sklepni prireditvi nacionalne zveze. V Ljubljani sta misli po še eni zelo uspešni sezoni sklenila tudi zmagovalec dirke po Italiji Primož Roglič in prvi kolesar svetovne lestvice Tadej Pogačar.
V naslednjih dneh se bodo končale kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo. Popoldne se bo zbrala slovenska reprezentanca. V ponedeljkovem športnem utrinku ujamete pregled stanja slovenskih reprezentantov v njihovih klubih.
Neveljaven email naslov