Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Tekmovanje v metu diska je po zaslugi Kristjana Čeha eden od slovenskih vrhuncev na svetovnem prvenstvu v atletiki.
Slovenske odbojkarice so po treh tekmah na evropskem prvenstvu le dočakale dan premora. V nadaljevanju prvenstva v Belgiji jih v skupinskem delu tekmovanja čakata še tekmi proti Madžarski in Ukrajini.
V Haagu se z zadnjim tekmovalnim dnem končuje svetovno prvenstvo v jadranju, na katerem so se ob odličjih delile tudi vozovnice za olimpijske igre v Parizu.
Na Madžarskem se bo s prvimi boji na stadionu začelo 19. svetovno prvenstvo v atletiki. V Budimpešti bo barve Slovenije zastopala deseterica tekmovalcev in tekmovalk.
Slovenske odbojkarice tretjič sodelujejo na evropskem prvenstvu. Turnir stare celine v Belgiji nocoj začenjajo proti Poljakinjam.
V Azerbajdžanu je svetovno prvenstvo v strelstvu. Največja pričakovanja v slovenskem taboru imajo tekmovalci in tekmovalke z zračnim orožjem in puško šibrenico.
Nogometaši Olimpije so se še drugič v tednu dni pomerili z Galatasarayem. Ob dvoboju 3.kroga kvalifikacij lige prvakov proti slovitemu turškemu nasprotniku se v športni zgodbi ozremo tudi proti nadaljevanju evropske sezone za slovenske državne prvake.
V soboto se bo v Budimpešti začelo 19. svetovno prvenstvo v atletiki. Na Madžarskem bo nastopila trinajsterica slovenskih atletov in atletinj, osrednji imeni sta Tina Šutej in Kristjan Čeh.
Za najboljše motokrosiste sveta se je sezona nadaljevala z VN Švedske, na kateri je korak bližje konkurenci storil povratnik v karavani, Tim Gajser.
Slovenska košarkarska reprezentanca je pred odhodom na svetovno prvenstvo na Japonskem sodelovala na prijateljskem turnirju v Malagi, kjer se je pomerila s Španijo in ZDA. Dvoboja proti zahtevnima tekmecema sta bila najboljši preizkus za ekipo in hkrati opozorilo za zadnje popravke pred začetkom prvenstva na Okinawi.
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu na Škotskem je tudi za drugi slovenski vrhunec poskrbel Tadej Pogačar, ki se je s konkurenco pomeril v vožnji na čas.
Enega izmed vrhuncev na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju pomeni finale v kombinaciji. Dobitnice kolajn v Bernu si bodo hkrati priborile tudi vozovnice za olimpijske igre v Parizu prihodnje leto.
Slovenski odbojkarji se pripravljajo na bližajoče se evropsko prvenstvo. V Mariboru so se pomerili z Egiptom, tekmo pa je zaznamovalo tudi slovo Mitje Gasparinija, ki je po dvajsetih letih igranja za reprezentanco končal svojo športno pot.
Carigrajski Galatasaray je poskrbel, da so nogometaši Olimpije drugič v zgodovini zaigrali pred nabito polnimi Stožicami. O nogometnem spektaklu slovenskih državnih prvakov proti turškemu velikanu v 3. krogu kvalifikacij lige prvakov podrobneje v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko košarkarsko reprezentanco se priprave na svetovno prvenstvo nadaljujejo brez poškodovanega Vlatka Čančarja, se je pa ekipi pred tekmo s Črno goro pridružil še zadnji s seznama vpoklicanih igralcev, naturalizirani center Mike Tobey.
Svetovno prvenstvo v športnem plezanju je v Bernu ponudilo še enega izmed vrhuncev za slovensko reprezentanco. Plezalke na čelu z Janjo Garnbret so se pomerile v težavnosti.
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Glasgowu se bodo tekmovalci za odličja pomerili na cestni dirki. Osrednji adut slovenske reprezentance bo Tadej Pogačar, ki pa bo imel ob sebi mlajšo in manj izkušeno ekipo pomočnikov.
Svetovno prvenstvo v športnem plezanju v Bernu je pred enim izmed vrhuncev za slovensko reprezentanco. Plezalke se bodo za odličja pomerile na balvanih, na katerih je v kvalifikacijah najboljši izid dosegla Janja Garnbret.
Odigrane so bile povratne tekme drugega predkroga konferenčne lige v nogometu. Za napredovanje v nadaljnji krog sta se med številnimi klubi borila tudi dva slovenska, Maribor in Celje. Sta bila uspešna? Koliko naših predstavnikov bo še lovilo evropsko jesen, izveste v jutranji športni zgodbi.
Slovenska košarkarska reprezentanca se pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu. Tekmovalni ritem na prijateljskih tekmah stopnjuje proti najboljšim ekipam sveta. Včeraj se je v Stožicah pomerila z Grčijo, s katero se bo vnovič še v Atenah, pred odhodom na Japonsko pa se bodo Luka Dončić in soigralci pomerili še s svetovnimi prvaki Španci in olimpijskimi prvaki Američani.
Neveljaven email naslov