Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Po tekmah z velesilama Švico in Kanado se je slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne skupine pomerila z Norveško, neposrednim tekmecem v boju za obstanek.
Na slavnostni prireditvi Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije so podelili nagrade najboljšim nogometašem in trenerjem letošnje sezone državnega prvenstva.
Kolesarji imajo na dirki po Italiji prvi prost dan, ki sledi drugi izmed treh voženj na čas na letošnji italijanski pentlji. Zgodbo ob selitvi kolesarske karavane na sever ujamete v jutru na Valu 202.
S tekmo proti Švici se je za slovensko hokejsko reprezentanco začelo svetovno prvenstvo. V Latviji Rise v boju za obstanek med svetovno elito čaka še šest tekem.
V Laškem se končuje največji namiznoteniški turnir za športnike invalide na svetu, ki je hkrati med tekmovalci tudi najbolj priljubljen. Prireditelji vsako leto naredijo korak naprej k popolnosti, začetki pa so bili vse prej kot lahki.
Etape uvodnega tedena kolesarske dirke po Italiji so bile pisane na kožo sprinterjem in tekmovalcem, ki se pogosto udeležujejo pobegov. Zdaj je pred karavano prva gorska preizkušnja, na kateri bodo svoje karte razkrili osrednji favoriti za končno zmago.
Na svetovnem prvenstvu v judu je slovenska odprava v Katarju z nastopom nekdanje svetovne podprvakinje Andreje Leški porabila svojega zadnjega aduta za najvišja mesta. Dobro leto pred začetkom olimpijskih iger v Parizu se posvetimo svetovnemu vrhu in stanju slovenskega juda.
Smučarska zveza Slovenije je stoletnico delovanja zaznamovala s slavnostnim dogodkom, ki so se ga ob uglednih gostih udeležili številni nekdanji in zdajšnji uspešni športniki.
Odbojkarska reprezentanca se je zbrala prvič po septembru za novo sezono reprezentančnih dvobojev. Slovenija bo nastopala v Ligi narodov, na evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu prihodnje leto.
Po sobotnem začetku 106. kolesarske dirke po Italiji s prizorišča ponudimo zanimivosti in prve vtise.
Z zanimivostmi in utrinki podrobneje o finalu tekmovanja za slovenski nogometni pokal, v katerem sta se pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija.
V jutranjih športnih minutah podrobneje o začetku sezone v kraljici športa na najvišji ravni. Diamantna liga se je začela v glavnem mestu Katarja Dohi, ki gosti vse več velikih športnih dogodkov.
V Italiji je vse pripravljeno za začetek prve tritedenske kolesarske dirke v sezoni, edine, na kateri Slovenija še ni dosegla zmage. Na 106. izvedbi Gira bo med osrednjimi favoriti Primož Roglič, za slovenski pridih pa bo poleg njega skrbel še Jan Tratnik.
Slovenska hokejska reprezentanca je opravila zadnje treninge na domačem ledu. V sklepnem delu priprav na svetovno prvenstvo v Latviji igra prijateljske tekme na Madžarskem.
Po štirih dirkah letošnje sezone svetovnega prvenstva v formuli ena je podobno kot v lanski sezoni razvidno, da še vedno rahlo prednost uživa moštvo Red Bulla s svojima dirkačema Maxom Verstappnom in Sergiem Perezom.
Slovenska rokometna reprezentanca je uspešno končala kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo januarja prihodnje leto v Nemčiji. S štirimi zmagami v prvih štirih tekmah je Slovenija uvrstitev na turnir potrdila še pred iztekom kvalifikacij, tako da je selektor Uroš Zorman na zadnjih dveh tekmah nekaj več minut ponudil mlajši generaciji igralcev.
Z VN Hrvaške se je začela sezona svetovnega prvenstva spidvejistov, na katerem Slovenija že nekaj let nima svojega rednega predstavnika. Je pa povabilo prirediteljev še drugo leto zapovrstjo prejel Matej Žagar, najuspešnejši slovenski spidvejist, in na uvodni dirki sezone vnovič poskrbel za nekaj slovenskega pridiha.
Z relijem v Vipavski dolini se začenja že 32. sezona državnega prvenstva v reliju. Rok Turk, serijski državni prvak zadnjih let, bo lovil rekordni sedmi naslov, sicer pa je najbolj izenačene boje vnovič pričakovati v razredu dvokolesno gnanih dirkalnikov.
Neveljaven email naslov