Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Za slovensko moško odbojkarsko reprezentanco se začenja pestro odbojkarsko poletje. Za uvod bodo z najboljšimi ekipami sveta merili moči na prvem turnirju Lige narodov na Japonskem.
Najboljši teniški igralci in igralke vstopajo v drugi, odločilni tekmovalni teden odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu.
Slovenska ženska reprezentanca vstopa v sklepno fazo priprav na domače evropsko prvenstvo. Iz Maribora se seli v Ljubljano, kjer se bo pred začetkom prvenstva čez manj kot štirinajst dni še dvakrat pomerila s Črno goro.
Letošnja sezona svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah se začenja v Augsburgu v Nemčiji, kjer izkušeno slovensko reprezentanco dopolnjuje mlajša generacija kajakašev in kanuistov.
V jutranjih športnih minutah se posvetimo vrhuncu teniške sezone na peščeni podlagi, Odprtemu prvenstvu Francije v Parizu.
Slovenski državni prvaki, košarkarji Olimpije, se v polfinalni seriji jadranske lige merijo z beograjskim Partizanom. Nasprotnik je redni del tekmovanja končal na vrhu lestvice regionalnega tekmovanja in s predstavami navduševal tudi v Evroligi.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je pred začetkom Lige narodov na pripravljalnem turnirju dvakrat premagala Nizozemsko. Prijateljska dvoboja sta razkrila novost v igri slovenske reprezentance.
V jutranjih športnih minutah se posvetimo 106. izvedbi kolesarske dirke po Italiji, ki se je končala s parado šampionov v Rimu.
S parado šampionov v Rimu se bo sklenila 106. kolesarska dirka po Italiji. V jutranjih športnih minutah se posvetimo utrinkom s sobotne vožnje na čas, ki se je končala na Svetih Višarjah in odločala o končnem zmagovalcu.
Kolesarska dirka se bliža koncu in odločitvi o zmagovalcu. Trojček gorskih etap v Alpah se bo zkončal z vožnjo na čas v bližini slovenske meje, in sicer s ciljem na Svete Višarje.
Na Bledu se je začelo evropsko prvenstvo v veslanju. V nekdaj paradni slovenski olimpijski športni panogi se bo na Gorenjskem pomerilo več kot tisoč tekmovalcev in tekmovalk iz štiridesetih držav.
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se pospešeno pripravlja na domače evropsko prvenstvo. Košarkarice, ki so se po Madžarski še dvakrat pomerile s Hrvaško, so vstopile v drugi del pripravljalnega obdobja.
Z mitingom na Ptuju se je začela domača sezona kraljice športa na prostem. Na uvodnem mitingu je sodeloval prvi zvezdnik slovenske atletike, metalec diska Kristjan Čeh, ki ima tudi v letošnji sezoni visoke cilje.
Slovenski hokejisti so s tekmo proti Kazahstanu končali nastope na svetovnem prvenstvu v Rigi in se po neuspešnem boju za obstanek poslavljajo od elitne skupine.
S turnirjem najboljše četverice se je v Kaunasu končala sezona najelitnejšega košarkarskega klubskega tekmovanja na stari celini. V jutranjih športnih minutah se posvetimo razpletu in zmagovalcih evrolige.
S tekmami zadnjega, 36. kroga se je sklenila sezona domačega prvenstva v nogometu. Državni naslov so si še pred tem zagotovili nogometaši Olimpije, izidi zadnjih tekem pa so vplivali na odločitve o tem, kateri klubi bodo nastopali v evropskih tekmovanjih in katero moštvo se poslavlja od elitne prvoligaške druščine.
S prvo gorsko etapo v Alpah, ki se je končala v švicarskem smučarskem središču Crans Montani, se je za osrednje favorite na kolesarski dirki po Italiji začel boj za končno zmago.
Slovenske hokejiste na svetovnem prvenstvu v boju za obstanek med elito čakajo še tri tekme. Nasprotniki bodo Latvijci, Slovaki in Kazahstanci.
Neveljaven email naslov