Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
S povratnimi tekmami drugega predkroga se nadaljujejo kvalifikacije za uvrstitev v nogometno ligo prvakov. Slovenski državni prvaki, nogometaši Olimpije, so se še drugič pomerili z Ludogorcem.
Hokejisti Olimpije, ki so v svoje vrste zvabili nekaj novih igralcev, začenjajo priprave na novo sezono.
V Kranju je bil prejšnji konec tedna najmočnejši turnir v odbojki na mivki pri nas. Že ta teden pa se bo na Dunaju začelo evropsko prvenstvo, na katerem bosta nastopili tudi najboljši Slovenki.
Na Japonskem so po plavalnih bojih na svetovnem prvenstvu v vodnih športih podelili odličja še najboljšim reprezentancam v vaterpolu.
V Fukuoki na Japonskem se končuje svetovno prvenstvo v vodnih športih, hkrati pa tudi nastopi slovenskih plavalcev; te bomo vzeli pod drobnogled.
V kvalifikacijah evropskih klubskih tekmovanj ob Olimpiji, ki lovi uvrstitev v elitno ligo prvakov, nastopata še Celje in Maribor. Za evropsko jesen se borita v konferenčni ligi.
Za nogometaše Olimpije se nadaljujejo boji v evropskih tekmovanjih. V 2. kvalifikacijskem krogu za uvrstitev v ligo prvakov so se pomerili z Ludogorcem.
Slovenska košarkarska reprezentanca je v sklopu priprav na svetovno prvenstvo odigrala prvo prijateljsko tekmo. V Celju se je sinoči še brez nekaterih nosilcev igre pomerila s Kitajsko.
V Mariboru se je začel olimpijski festival evropske mladine. Na domačem dogodku na Štajerskem bo slovenske barve v enajstih disciplinah zastopala najštevilčnejša reprezentanca doslej.
S parado šampionov na Elizejskih poljanah v Parizu se je končala 110. kolesarska dirka po Franciji, ki je prinesla nov izjemen boj Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda. Dogajanje z najprestižnejše tritedenske kolesarske preizkušnje na svetu podoživimo v jutranjih športnih minutah.
Poletni meseci prinašajo vrhunec ženskega nogometa v letošnjem letu. Avstralija in Nova Zelandija gostita deveto svetovno prvenstvo.
Vrhunec letošnjega odbojkarskega poletja je tudi za slovensko odbojkarsko reprezentanco končni turnir lige narodov. V Gdansku se je pomerila z Japonsko in prepričljivo izgubila, tako pa tudi končala letošnje nastope v ligi narodov.
Nadaljujejo se kvalifikacijski boji za uvrstitev v nogometno Ligo prvakov. Vstopnico za elitno klubsko tekmovanje lovijo slovenski državni prvaki nogometaši Olimpije, ki so se v uvodnem krogu še drugič pomerili z latvijsko Valmiero.
Kolesarska dirka po Franciji je ob slovenskih uspehih osrednja julijska športna tema. Kolesarji počasi zapuščajo Alpe, še pred tem pa jih čaka ena najzahtevnejših etap letošnje dirke.
V Gdansku bo v tem tednu finalni turnir odbojkarske lige narodov. O koncu vrhunca letošnjega odbojkarskega poletja v svetovnem merilu podrobneje v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je še zadnji prosti dan na dirki po Franciji, pred vami pa jutranji športni utrinek iz Alp.
Vrnitev motokrosista Tima Gajserja na dirke svetovnega prvenstva je športna tema nedeljskega jutra.
Na kolesarski dirki po Franciji je pred kolesarji še ena zahtevna gorska etapa, ob začetku najtežjega dela letošnje dirke v jutru ujamete utrinek s prizorišča.
Neveljaven email naslov