Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Aleksander Čeferin bo znova izvoljen za predsednika najbogatejše športne zveze na svetu. Pred kongresom v Lizboni o evropskih nogometnih načrtih in dosedanjih šestih letih in pol, ki jih je preživel na čelu zveze. Uefa je po škandalih prejšnjega vodstva obnovila svoj ugled ter ob neuspeli bogataški superligi ter precej manj taktni in bolj požrešni mednarodni nogometni zvezi pogosto celo prevzela vlogo branilke nogometa pred drugimi, še lakomnejšimi akterji.
Na koledarju sezone svetovne serije v cestnem kolesarstvu je mesec april tradicionalno rezerviran za enodnevne klasike. Komaj se je prah polegel po odmevni zmagi Tadeja Pogačarja na Dirki po Flandriji, sledijo nove preizkušnje. Ta konec tedna bo dirka Paris-Roubaix in nato številne druge.
S športnim praznikom v Planici se je končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. V jutranji športni zgodbi se posvetimo analizi in vrhuncem sezone, kot tudi uspešnosti slovenske reprezentance.
S poleti v Planici se končuje svetovni pokal v smučarskih skokih. Na najbolj obiskanem zimskem športnem dogodku pri nas je pred skakalci le še posamična tekma.
V jutranji športni zgodbi postrežemo z utrinki iz Planice po prvi tekmi v poletih in z vzdušjem v slovenskem skakalnem taboru pred zadnjo moštveno tekmo sezone.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se tradicionalno končuje s poleti v Planici. Utrinke s prizorišča po prvih treningih in kvalifikacijah bomo ponudili v jutranji športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so letošnjo sezono evropskega pokala končali že po rednem delu tekmovanja, slovenski državni prvaki so osvojili zadnje mesto v skupini. O neuspešnem lovu za končnico več v današnji jutranji športni zgodbi.
Slovenska nogometna reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2024, ki ga bo gostila Nemčija, začela s tekmama proti Kazahstanu in San Marinu. O vtisih, ki ju je pustila reprezentanca po prvih tekmah več v današnji jutranji športni zgodbi.
V Barceloni se končuje kolesarska dirka po Kataloniji, na kateri je svojo pripravljenost za največje dirke v tej sezoni potrdil Primož Roglič.
V Lahtiju se končuje letošnja sezona svetovnega pokala smučarskih tekačev in skakalk. O uspešnosti slovenskega tabora pred zaključkom sezone več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na kolesarski dirki po Kataloniji je pred kolesarji odločilna etapa v dvoboju za zmago osrednjih protagonistov letošnje dirke po Italiji.
Slovenska nogometna reprezentanca začenja kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu na gostovanju v Kazahstanu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so odigrale prvo izločilno tekmo lige prvakinj, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka med Milanom in San Remom je prva spomladanska klasika. Lani se je na vrh zavihtel Matej Mohorič, ki bo skušal obraniti naslov, med tekmeci pa je tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.
Zanimivosti iz Andore, najmanjše države organizatorke tekem svetovnega pokala, ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Deskarji so na predzadnji postaji svetovnega pokala tekmovali na Rogli. Tekma v Sloveniji je bila znova ena najbolj enakovrednih, kar sicer predstavlja eno večjih težav na tekmovanjih deskarjev v paralelnih disciplinah.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski gori, kjer jih čaka prvi od dveh veleslalomov tega konca tedna. Utrinek ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov