Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Slovenski nogometaši so odigrali obe septembrski tekmi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Še po dve tekmi jih čakata oktobra in novembra, o izhodišču pa v jutranji športni zgodbi iz San Marina.
Športni plezalci so se na tekmi svetovnega pokala pomerili na prostem v Kopru. Športni utrinek poletnega večera na obali ujamete v jutru na Valu 202.
Na dirki po Španiji so kolesarji opravili z eno najtežjih etap s slovitim ciljnim vzponom. V jutru ponudimo utrinek s prizorišča.
Slovenski nogometaši so odigrali prvo od dveh septembrskih kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo. Z zmago proti Severni Irski so vknjižili pomembne tri točke na poti proti evropskemu prvenstvu.
Na svetovnem prvenstvu v košarki so ostale le še tekme za razvrstitev od osmega do prvega mesta. Slovenski košarkarji so v Manili z Luko Dončičem znova poskrbeli za evforijo. Utrip ujamete v jutranji športni zgodbi.
Odlika izjemnih posameznikov, ki lahko obogatijo ekipo, je, da so najbolj zahtevni do sebe. Eden teh je tudi kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut.
Seriji reprezentančnih tekem, košarkarjev in odbojkarjev na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu, se priključujejo še nogometaši, ki jih čakata dve pomembni tekmi za želeni preboj na evropsko prvenstvo.
Najboljše košarkarske reprezentance se z Japonske in iz Indonezije selijo na Filipine, kjer bo konec svetovnega prvenstva. Na Valu 202 ujamete še zadnjo razglednico iz Okinawe.
Slalomisti na divjih vodah so tako kot kolesarji v Španiji. Zanimivosti pred koncem sezone ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenski odbojkarji so odigrali drugo tekmo skupinskega dela evropskega prvenstva. V Varni so trenutno izstopajoča reprezentanca na poti do želenega prvega mesta v skupini.
Končane so kvalifikacije za evropska nogometna tekmovanja. Tokrat do zadnjega z dvema slovenskima kluboma, prvaki, nogometaši Olimpije, in Celjem, klubom, ki je prehodil zhtevnejšo pot. Utrinek iz Celja ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenska reprezentanca je končala predtekmovanje na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Pred nadaljevanjem na Okinavi ujamete zanimivosti s košarkarskega vrhunca poletja.
V Varni v Bolgariji se začenja evropsko prvenstvo za slovenske odbojkarje, ki so se vrnili na prizorišče svojega prvega velikega uspeha.
Na kolesarski dirki po Španiji je za kolesarji prvi ciljni vzpon na dirki. Po uvodni zmešnjavi se vzpostavljajo pričakovana razmerja med favoriti.
V Budimpešti se je končalo svetovno prvenstvo v atletiki. Vse polno zgodb iz osrednjega olimpijskega športa bomo prepletli v jutranji utrinek.
Svetovno prvenstvo v košarki je v popolnem razmahu. Slovenija je odigrala uvodno tekmo, predstavili so se že vsi zvezdniki prvenstva. Utrinek iz Japonske, v kateri tekme na predtekmovanju igra Slovenija, ujamete v nedeljskem jutru.
Štirje slovenski kolesarji začenjajo zadnjo letošnjo tritedensko dirko, Primož Roglič z mislijo na četrto zmago na Vuelti. V jutru ujamete, dirki na pot, utrinek iz Barcelone.
Celjski nogometaši so prvo tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo odigrali v Tel Avivu. Nogometni utrinek iz Izraela ujamete v jutru na Valu 202.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki je v Budimpešti sredin večer ponudil nov slovenski vrhunec. Utrinek ujamete v jutru na Valu 202.
Neveljaven email naslov