Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


11.05.2017

Demenca

Demenca je danes kot epidemija, saj se število bolnikov zaradi staranja prebivalstva močno povečuje, bolezen pa spremlja velika stiska svojcev. Odkrijejo jo pozno, zato je tudi zdravljenje manj učinkovito. O problematiki te bolezni in novem raziskovalno-presejalnem projektu zgodnjega odkrivanja demence Adam v današnjem Studiu ob 17-ih s strokovnjaki in voditeljico Lucijo Fatur.


10.05.2017

Nacionalno preverjanje znanja

Učenci šestih in devetih razredov so preverili svoje znanje na nacionalnem preverjanju znanja. Prihodnjo pomlad to najverjetneje čaka še učence tretjih razredov. Zakaj tudi njih? Kako je s tem v tujini? O smiselnosti nacionalnega preverjanja znanja bodo v Studiu ob 17-ih na Prvem govorili strokovnjaki za šolstvo, predstavniki staršev in učiteljev.


09.05.2017

Ljubljana praznuje

Deveti maj je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan se običajno spomnimo na prehojeno pot in sklenemo zaveze za prihodnje. Bo Ljubljana v tem letu res eno samo gradbišče, bomo kmalu dobili avtobusno postajo, kaj bo z nedokončanimi objekti? Kako pomembna je prestolnica pri oblikovanju državne politike? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


08.05.2017

Francoske volitve

Francois Hollande odhaja iz Elizejske palače. Ob kritikah na račun vodenja države ni vnovič kandidiral, s svojim delom prav tako ni uspel tlakovati poti do predsedniškega položaja kandidatu iz vrst socialistov. A z aferami Francoisa Fillona je pogorela tudi kandidatura druge najmočnejše uveljavljene stranke, republikanske. Francozom, ki so enotni, da je treba najti odgovore na izzive varnosti, gospodarstva, priseljevanja, globalizacije in na novo izoblikovati mednarodno vlogo Francije, je v novi etapi super-volilnega evropskega leta tako ostala izbira povsem nasprotujočih si pristopov k tem izzivom. Poosebljata jih voditeljica radikalne Nacionalne fronte Marine Le Pen in neodvisni sredinski Emmanuel Macron. O Franciji po predsedniških volitvah v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Luka Robida.


05.05.2017

Vode v Podravju

Medtem ko več kot 700 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do pitne vode, se pri nas na srečo z vodo, ki priteče iz pipe, še lahko brez skrbi odžejamo. Kdaj je pitna voda zdravstveno ustrezna? Kdo mora vodo nadzirati in kako to počnejo? Kateri so največji onesnaževalci pitne vode in kakšno vodo pijejo v Podravju, ki velja za eno naših večjih kmetijskih območij, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.


04.05.2017

Politika Donalda Trumpa

Kakšen je dejanski politični program predsednika Združenih držav Donalda Trumpa? Kako hoče spremeniti ameriško družbo in razmerja sil v svetovni politiki? Katere cilje dejansko zasleduje njegova administracija? Ali je Trump, ki se je na predvolilnih shodih v glavnem ogibal preveč konkretnih predlogov in svoje volivce nagovarjal predvsem z načelnimi obljubami o tem, kako bo Združenim državam povrnil nekdanjo moč, že razkril svoje karte in pokazal, katere politične rešitve bo dejansko zasledoval?


03.05.2017

Slovenske književnice v učnem programu in na maturi

Najprej uganka: kolikokrat v dobrih dvajsetih letih so slovenski dijaki pisali maturitetni esej iz materinščine o literarnem delu slovenske avtorice? Pravilen odgovor je: niti enkrat. Zato bo tokratni Studio ob 17-ih namenjen mestu slovenskih književnic v učnem programu in na maturi. Ali bosta prišla predstavnika Državnega izpitnega centra in Zavoda za šolstvo, še ni jasno. Oddaja zagotovo bo. Voditelj Marko Golja.


02.05.2017

Nam bodo roboti ukradli delovna mesta?

Smo pred vrati revolucije, o kateri ne vemo nič? Roboti in druga umetna inteligenca utegnejo v nekaj letih zavzeti storitvene dejavnosti. Bomo ljudje kot delavci kmalu povsem odveč? O tem v Studiu ob 17ih.


01.05.2017

Zloraba dela

Nekoč praznik delavk in delavcev, 1. maj, je danes praznik z negativnim prizvokom. Zloraba dela se dogaja na vseh delovnih področjih. Prekarni delavci se med drugim srečujejo z nerednimi plačili, izkoriščanjem in šibko socialno ureditvijo življenja. Kot kaže, se problematika le širi in poglablja, kapitalistični zublji pa ob tem radikalno načenjajo vse posameznikove pravice do dostojnega življenja. O tem bomo govorili z gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simona Kopinšek.


28.04.2017

Velike križarke

Število ladij, ki pristajajo na potniškem terminalu v Kopru, se iz leta v leto povečuje. Letošnja sezona se je že začela konec februarja, končala pa se bo v prvi polovici novembra. Letos bo k nam po morski poti prišlo 70 ladij in približno 75 tisoč potnikov. Oddajo bodo sooblikovali vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič, Jana Tolja iz Mestne občine Koper in Janez Maček iz pomorsko-turistične agencije Atlas Ekspress. Voditelj bo Lado Bandelj.


27.04.2017

Čemu se upirati danes?

Okoljska, socialna in varnostna vprašanja se v sodobnem svetu vse bolj zaostrujejo. Vtis je, da obstoječe politične elite in institucije na te izzive nimajo pravih odgovorov. Kako bi lahko v polje javne politične razprave plodno posegli običajni ljudje? Tako, da bi volili povsem nove stranke? Da bi se organizirali na spletnih omrežjih? Da bi odšli na ulice? Morda kako drugače? Odgovor iščemo v četrtkovem Studiu ob 17-ih z Goranom Deklevo.


26.04.2017

Kako napisati dober maturitetni esej?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?


25.04.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


24.04.2017

Suša in namakanje v kmetijstvu

Vremenske razmere kmetovalcem iz leta v leto povzročajo sive lase. V skrbi za pridelke in preživetje so zlasti poljedelci in sadjarji ter vinogradniki precej nemočni v boju z neurji, pozebo, poplavami ali sušo. Slednja letos predvsem v Pomurju že kaže zobe, zato je spet zelo aktualno tudi namakanje. Kako ga ob pomanjkanju vode v naši najbolj kmetijski regiji zagotoviti, bodo morali odločiti pristojni v državi, pridelovalci hrane pa bodo morali še več pozornosti nameniti obdelavi plodnih tal. O suši in namakanju v kmetijstvu bomo govorili v današnji oddaji Studio ob 17-h, ki jo bo iz našega dopisništva v Murski Soboti vodila Lidija Kosi.


21.04.2017

Nasilje v športu

Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? Ali jih pri doseganju rezultatov mladih športnikov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? O nasilju v športu, predvsem prikritem, bo Uršula Majcen z gosti govorila v današnjem Studiu ob 17h.


20.04.2017

Nadzor in zastoji na mejah

Časi, ko so nam policisti ob prestopu meje, če smo od daleč pokazali slovenske oziroma evropske dokumente, zgolj pomahali, so minili. Evropska uredba, ki velja od sedmega aprila, zahteva sistematični nadzor vseh potnikov: to pomeni predvsem dolge čakalne dobe, na katere se bomo morali očitno navaditi. O novih razmerah pri prehajanju naše južne meje, pa v Studiu ob 17-ih z gosti.


19.04.2017

Shod za znanost

Zmanjševanje proračunskih sredstev, stopnjevanje odvisnosti od trga, prežetost z birokracijo, ogroženost znanosti kot ene od temeljnih družbenih vrednot, negotova prihodnost mladih v znanosti … Vse to je izzvalo pobudo za tako imenovani March for Science. Ta bo v soboto v Washingtonu ob svetovnem dnevu Zemlje povezal več tisoč ljudi v pohodu za znanost. Pridružuje se mu približno 600 mest po svetu, tudi Ljubljana s shodom za znanost. O ključnih ovirah, ki pestijo znanost pri nas, v Studiu ob 17h z voditeljico Majo Ratej.


18.04.2017

Referendum v Turčiji

S potrditvijo ustavnih sprememb v 80-milijonski muslimanski Turčiji se bo parlamentarna republika preoblikovala v predsedniški sistem, vse pristojnosti pa bodo šle v roke enega človeka. Ali bo predsednik Redžep Tajip Erdogan, ki je napovedal uvedbo smrtne kazni, to izkoristil za dokončen obračun s svojimi nasprotniki, bo Turčija zapustila pot demokratičnih sprememb, s kom se bo povezala in kako bo to vplivalo na njen odnos do evroatlantskih povezav? O tem v Studiu ob 17-ih.


14.04.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


13.04.2017

Koncesije v zdravstvu

Del zdravstvene reforme je tudi zakon, ki ureja področje koncesij. Kje in zakaj se zatika? Od predstavitve izhodišč je minilo že skoraj dve leti, a zakon še vedno ni prišel niti na vlado. Kako bosta ločena javno in zasebno zdravstvo, katere spremembe se obetajo obstoječim koncesionarjem, kaj bo z dvoživkami? O tem, kako naj bi bile urejene koncesije po novem, v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Snežana Ilijaš.


Stran 92 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov