Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


22.11.2016

Trg dela

Ministrstvo za delo je pripravilo ukrepe, s katerimi želi zagotoviti kakovostna delovna mesta za pravno, ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. Je ta želja ministrstva sploh še uresničljiva ob vse več prekarcih na trgu dela? Kakšni so torej konkretni ukrepi? Kdaj bo zakonodaja po pričakovanjih zaživela v praksi? Kako jo komentirajo socialni partnerji? Odgovori v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.


21.11.2016

Po podnebni konferenci v Marakešu

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Marakešu so razpravljali o pripravah na uresničevanje zavez pariškega podnebnega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub nekaterim bojaznim, da bodo Združene države Amerike pod novim predsednikom izstopile iz njega, priprave na uresničevanje sporazuma potekajo uspešno. Veljati bo začel leta 2020. O tokratni temi voditelj Tomaž Gerden z gosti.


18.11.2016

Slovanska knjižnica

Slovanska knjižnica, ki letos pod tem imenom proslavlja 70-letnico, kot ljubljanska mestna knjižnica pa deluje že 115 let, hrani številna gradiva in zasebne zbirke, ki so jih zapustili posamezniki. Katera so to in kakšen je njihov pomen za državo, pa tudi o spremembah v knjižničarstvu skozi čas, vlogi in izzivih sodobnih knjižnic ter raznoliki zgodovini Slovanske knjižnice v tokratnem Studiu ob 17-ih s Stašo Grahek.


17.11.2016

Stavka zdravnikov

Čakamo na ključno odločitev vlade, ali bodo zdravniki lahko izstopili iz enotnega plačnega sistema in kako bo odločitev o tem vplivala na prihodnje poteze sindikata Fides. 10-ti dan stavke preverjamo, katere stavkovne zahteve je vlada sprejela in kaj, če sploh kaj, bo morebitni sporazum prinesel bolnikom. Studio ob 17ih z gosti bo vodila Helena Lovinčič.


16.11.2016

Javni sektor – kaj čaka javne uslužbence?

Kaj lahko javni uslužbenci po neuspešnih pogajanjih pričakujejo glede svojih plač, napredovanj, dodatkov in regresa? Bomo v tokratni oddaji dobili jasne odgovore na vprašanja, kako in kdaj bo vlada odpravljala varčevalne ukrepe in nepravilnosti v zvezi s plačami? Kdaj bodo po osmih letih na vrsti premalo plačani javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J in kaj bi pomenil izstop elite iz skupnega plačnega sistema? Vse to nas zanima v tokratnem S17 z voditeljico Niko Benedik.


15.11.2016

Trump in prihodnost Evropske unije

Izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika ob ozko ameriških interesih postavlja v ospredje vprašanja evropsko-ameriških odnosov v prihodnje, pa tudi usode ustaljene čezatlantske varnostne strukture, če Trump ne bo želel biti motor zavezništva. Predvsem pa: kakšna bo usoda Evropske unije ob krepitvi populizmov in nacionalizmov v posamičnih članicah? O tem v Studiu ob 17-ih voditelj Andrej Stopar z gosti.


14.11.2016

Diabetes – kuga današnjega časa

Epidemija svetovnih razsežnosti, kuga 21-tega stoletja – dve oznaki za morda vodilno civilizacijsko bolezen današnjega časa – za sladkorno bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes že več kot 400 milijonov ljudi, 5 milijonov jih vsako leto zaradi tega umre. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bomo v Studiu ob 17-ih vprašali ali se kot družba zavedamo hudih posledic tega kroničnega obolenja in kako se v naši državi odzivamo na povečevanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.


11.11.2016

Trgatev oljk

Začelo se je za oljkarje najbolj naporno in hkrati najbolj prijetno obdobje obiranja plodov. Normalnih oljčnih letin že nekaj časa ni več. Za manjšo količino pridelka od pričakovane poskrbi bodisi vreme bodisi škodljivci. Slovenski oljkarji se kljub temu lahko pohvalijo z odlično kakovostjo ekstra deviškega oljčnega olja. O tem, zakaj še vedno nimamo strategije razvoja te kmetijske panoge, med drugim v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.


10.11.2016

Lokalna hrana

Delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih je 40-odstoten. Pred skorajšnjim dnevom slovenske hrane se sprašujemo, kako ga povečati, saj je to pomembno z ekonomskega in zdravstvenega vidika, ker je lokalna hrana tudi kakovostnejša. Kaj lahko k temu prispevajo država, občine, kaj naročniki in kaj kmetijske zadruge? Ali bo kdo ustavil kršitelje, ki z dumpinškimi cenami na javnih razpisih izigravajo sistem in zavirajo ponudnike? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.


09.11.2016

Ameriške volitve

Analizirali bomo izide težko pričakovanih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. Kakšne bodo posledice spremembe v Beli hiši za svet? Pregledali bomo, kakšno dediščino je po osmih letih predsednikovanja zapustil Barack Obama in kakšna je ameriška družba po najbolj negativni volilni kampanji doslej – z voditeljico Sandro Brankovič


08.11.2016

Zahteve zdravnikov

V Studiu ob 17-ih danes pojasnjujemo zahteve zdravnikov ter razloge in možnosti za povišanje plač. Kolikšna je obremenjenost zdravnikov in kaj bi prinesla uvedba normativov? Zakaj se v zdravstvu kopičijo nadure, je res potrebnega toliko dela, ki presega delovni čas? Kaj je s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov in ne nazadnje – si vlada ob vseh čakalnih vrstah sploh lahko privošči stavko v zdravstvu? V Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.


07.11.2016

Interpelacija šolske ministrice in zasebno šolstvo

V državnem zboru poteka obravnava interpelacije zoper ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, ker ni uresničila ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva. Kako je s to problematiko v Sloveniji, kako pri nas deluje zasebno šolstvo in – primerjalno – kako je s financiranjem zasebnega šolstva v tujini, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Natašo Lang.


04.11.2016

Humanistika na Univerzi na Primorskem

Na Univerzi na Primorskem po nekaj letih spet vre. Znanstvenoraziskovalno središče želi izstopiti iz Univerze, ker naj bi ga ta po besedah zaposlenih načrtno uničevala. Vlada pa je sprejela sklep o prenehanju članstva Znanstvenoraziskovalnega centra v Univerzi na Primorskem, a brez datuma, do kdaj naj pristojno ministrstvo opravi potrebne postopke. To je le ena od tem tokratnega Studia ob 17-ih. Marko Golja je povabil goste z obeh strani in z dveh ministrstev. Kdo bo prišel, bomo slišali v oddaji v živo.


03.11.2016

Plečnikov stadion

Plečnikov stadion v Ljubljani danes kaže klavrno podobo zapuščenega in propadajočega objekta. Vlagatelj Joc Pečečnik že devet let zagovarja čimprejšnji začetek izpeljave projekta, predvsem arhitekturna stroka pa opozarja na uničevanje kulturne dediščine. Kakšna sta pomen in vloga kulturne dediščine v moderni dobi, v kateri prevladuje kapital? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljem Markom Rozmanom.


02.11.2016

Sporna avtocestna trasa

V Spodnji Savinjski dolini je še vedno prisotno nezadovoljstvo z odločitvijo države, da bo hitro cesto med Velenjem in štajersko avtocesto speljala mimo Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki ter jo na avtocesto priključila v Šentrupertu. Da je omenjena trasa predraga ter uničuje preveč domov in najboljša kmetijska zemljišča, trdijo nasprotniki takšnega načrta in zahtevajo priključek v Arji vasi. Kako jim odgovarja okoljsko ministrstvo in zakaj od umestitve trase ne bodo odstopili? O teh in številnih drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danjelom Poslekom.


28.10.2016

Dan RTV

Radio je čudovit medij - povsod dostopen, prvi na kraju dogodka in osebno obarvan-s svojimi glasovi, z delčkom sebe, vsak dan prihajamo v vaše domove in, naš nacionalni radio z bogastvom treh programov je res izjemen. Pred 88-imi leti je takratni Radio Ljubljana začel redno pošiljati v eter slovensko besedo in pesem in do danes smo novinarji radia z dušo predani tej veliki zgodbi. V tokratni oddaji vam predstavljamo svoj program in vse nas, ki imamo radio preprosto radi.


27.10.2016

Sprava

V spominskem parku Dobrava pri Mariboru bodo danes pokopali posmrtne ostanke iz kostnice v rovu Barbara. Gre za simbolno izjemno močno, za marsikoga celo zgodovinsko dejanje, s katerim kot družba izpolnjujejo eno od osnovnih civilizacijskih norm, to je pravico vseh do pokopa in groba. Današnje simbolno dejanje pa je le eden od korakov bistveno težje poti. Smo se kot posamezniki in družba sposobni in pripravljeni pogovoriti, poslušati, razumeti in morda prek sočutja celo odpustiti? Spravo potrebujemo vsi, odločitev, kako do nje, pa je zgolj v naših rokah. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.


26.10.2016

Pred maratonom o maratonih

Konec tedna bo slovenska prestolnica znova postala tekaško središče. Pred 21-im ljubljanskim maratonom je priložnost, da se vprašamo, kje je mesto največjega slovenskega tekaškega praznika na evropskem in svetovnem zemljevidu. Zakaj je ljubljanski maraton poseben in kaj imajo drugi maratoni, česar naš nima? S kakšnimi izzivi se srečujejo organizatorji prireditve in zakaj Slovenci še vedno radi tečemo – ne le doma, ampak tudi v tujini? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.


25.10.2016

Zdravje po občinah

Najnovejši rezultati projekta »Zdravje v občini« kažejo na velike razlike med regijami. Zakaj je največja umrljivost prav v vzhodni polovici države? Prav tako je tam delež osnovnošolskih otrok, ki so čezmerno prehranjeni, med višjimi. Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih po občinah se giblje od 8,5 do več kot 20 koledarskih dni. Kakšne ukrepe za zmanjšanje razlik lahko pričakujemo od ministrice za zdravje? Predstavljamo razlike in raziskujemo po terenu. O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.


24.10.2016

Razmere na Bližnjem vzhodu

Sirska vojska stopnjuje napade na dele mesta Alep, ki so še v rokah uporniških skupin. V sosednjem Iraku pa so vladne in kurdske sile začele ofenzivo za zavzetje mesta Mosul, iraške utrdbe Islamske države. Samorazglašeni islamski kalifat se vse bolj krči, usoda obeh milijonskih mest pa bo določila tudi usodo obeh držav. Bosta Sirija in Irak ostala enotni državi, lahko pričakujemo nove valove beguncev? Več v razmerah na nemirnem Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.


Stran 98 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov