Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


23.09.2016

Priložnosti doline Soče

Poletna turistična sezona v Posočju se končuje. Več kot polovico prenočitev tam ustvarijo julija in avgusta, zato želijo goste zadržati tudi jeseni z različnimi dogodki, kot je nedavni bovški maraton, ki so ga oživili po več kot treh desetletjih. V dolino Soče privablja največ turistov prav šport. Na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem so lani našteli rekordnih 420 tisoč prenočitev, letos si obetajo še boljše rezultate. O priložnostih doline Soče in izzivih pred tamkajšnjimi turističnimi delavci v današnjem Studiu ob 17h z Marišo Bizjak.


22.09.2016

Konoplja – na recept?

Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že več tisočletij. Nova znanstvena spoznanja pa jim šele v zadnjem obdobju utirajo pot tudi v uradno medicino. Tako pri nas minevata dve leti, odkar je uporaba snovi iz konoplje dovoljena za medicinske namene. Zdravniki z njo pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Zdaj pa je nastopil čas za korak naprej. O tem, kaj predlaga stroka in kakšne so želje ter tudi zahteve bolnikov in civilne družbe v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Iztokom Koncem.


21.09.2016

Nova finančna ministrica

Imenovanje nove finančne ministrice Mateje Vraničar Erman danes v državnem zboru ni pod vprašajem, saj ima zagotovljenih dovolj koalicijskih glasov. Njen prvi preizkus bo sprejemanje državnega proračuna za prihodnji dve leti in nekaterih davčnih zakonov. Neposreden vpliv bo imela na pomembne odločitve, povezane z reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev. Kaj lahko pričakujemo, če kaj, na polovici mandata te vlade, ko stranke vse bolj pogledujejo proti volilnem letu 2018? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.


20.09.2016

Interpelacija ministra Gašperšiča

Danes v Studiu ob 17ih interpelacija zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Očitajo mu oviranje poti do graditve drugega tira, med drugim ga sumijo nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa. Krivijo ga za neuspešno delo v zvezi z infrastrukturo, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Kako bo o neutemeljenosti očitkov prepričal poslanke in poslance, čeprav njegova politična usoda ni negotova, saj je v rokah trdne koalicije? Voditeljica bo Alenka Terlep.


19.09.2016

Arhitektura za ljudi

Del odgovornosti za slab položaj arhitekture nosi država s svojimi ustanovami. Zato ministrstvo za kulturo pripravlja temeljni dokument za odgovorno urejanje prostora v prihodnosti. Uredil naj bi razmerja med snovalci in uporabniki po načelih kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. Več s strokovnjaki s tega področja v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.


16.09.2016

Mednarodni obrtni sejem v Celju

Sprememba navad nakupovanja in graditev nakupovalnih centrov zunaj mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročili zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, tja pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Kako torej ljudi privabiti nazaj v mesta, podjetnikom pa dati priložnost za zaslužek? Kaj lahko pri tem naredijo občine, kaj država in kako se odzivajo kupci? O tem v današnjem Studiu ob 17h z mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Voditelj Danijel Poslek.


15.09.2016

Odškodninska tožba Slovenije proti Hrvaški

Slovenija je danes proti sosednji Hrvaški vložila tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke Zagreb. Po prepričanju naše države so namreč hrvaške oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so njene sodne in izvršilne veje oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Več o vzrokih, posledicah in možnih scenarijih v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.


14.09.2016

Aleksander Čeferin je novi predsednik Evropske nogometne zveze

Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.


13.09.2016

Napadi podlubnikov

Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.


12.09.2016

Analiza hrvaških volitev

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.


09.09.2016

Pomen (ne)zdrave prehrane v šolah in vrtcih

Čeprav ima Slovenija zgledno sistemsko urejeno vrtčevsko in šolsko prehrano, pa vsakoletni nadzori kažejo, da prehranskih smernic zavodi ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so za njih zavezujoče. Predvsem je problematično to, da v vrtcih in šolah namesto vode, za pitje otrokom nudijo preveč sladkane sokove. Dejstvo je tudi, da otroci in mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane. Kdo nosi največji delež odgovornosti – starši ali šole in vrtci? O pomenu (ne) zdrave prehrane v tokratnem Studiu ob 17-ih.


08.09.2016

Fortifikacijski sistemi

Specializirane oblike turizma, med katere spadajo tudi obiski utrdbenih, obrambnih in vojaških objektov, so med najbolj rastočimi vejami turizma. Tudi pri nas jih veliko stavi na utrdbeno dediščino. Prav v teh dneh desetletnico delovanja praznuje Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je letos privabil že 40 odstotkov več obiskovalcev kot lani, kar je, kot pravijo, tudi posledica povezovanja z Lipico in Škocjanskimi jamami. O možnostih krepitve takšnega sodelovanja, novih idejah oživitve bunkerjev in drugih propadajočih objektov ter izzivih, ki jih utrdbe prinašajo, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Milan Trobič.


07.09.2016

Odgovori na izzive druge polovice mandata vlade Mira Cerarja

Druga polovica politično precej razburljivega leta in druga polovica politično precej dinamičnega mandata vlade Mira Cerarja. Lahko koalicija preskoči vse ovire, ki si jih nastavlja sama in ki ji jih pod noge podstavlja opozicija? Lahko opozicija najde vsaj drobec skupnega jezika in se tudi tako laže pripravi na nove volitve? Zakaj dogajanje v državi vsak vidi po svoje in še, ali smo pripravljeni na glavni izziv obdobja, ki je pred nami, to je morebitni nov begunski val? Odgovorom prisluhnite v pogovoru s predstavniki vseh parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih.


06.09.2016

Strateški forum na Bledu

Bled že 11-tič gosti Strateški forum, ki se ga udeležujejo politiki, znanstveniki, gospodarstveniki in novinarji. Letošnje razprave približno 700 udeležencev iz 70-tih držav potekajo pod naslovom »Varnost prihodnosti«. V središču teh ni le preprečevanje terorističnih napadov, ampak tudi begunska kriza, skrb za naravne vire in težave Evropske unije zaradi odločitve Velike Britanije o izstopu iz nje. Blejski strateški forum pa je tudi priložnost za različna dvostranska srečanja. Kakšna so stališča posameznih držav, kakšni so predvideni ukrepi in predvidene posledice, o vsem tem v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič.


05.09.2016

Kako pomembni so turistični vodniki?

Statistični podatki napovedujejo rekordno turistično leto. Poletna turistična sezona je presegla pričakovanja, manj zadovoljni pa so turistični vodniki, ki so še vedno brez urejenega statusa. Unija nima enotne regulacije vodniške službe. Nekatere države storitev prepuščajo trgu in ne postavljajo ostrih omejitev o tem, kdo lahko vodi po njihovem ozemlju ne glede na usposobljenost in kakovost storitve; na drugi strani pa so države, ki dovoljujejo vodenje le tujim vodnikom z ustrezno licenco. Kako pomembni so turistični vodniki za turizem, kaj kažejo prakse iz tujine in kako zakonsko urediti vodniški poklic? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Z gosti se bo pogovarjal Peter Močnik.


02.09.2016

50 let oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.


01.09.2016

Slovenska šola

Skoraj 176 tisoč osnovnošolcev, med njimi dobrih 22 tisoč prvošolcev, je danes ponovno sedlo v šolske klopi. Novo šolsko leto za osnovno šolo prinaša le nekaj novosti in kar precej težav: letos jo bo obiskovalo 5 tisoč učencev več kot prejšnje šolsko leto, zato so se v zadnjih mesecih marsikatere šole soočale s hudimi izzivi pri organiziranju podaljšanega bivanja. Na prvi šolski dan pa se bomo v pogovoru dotaknili ne le aktualnih težav šol, temveč se bomo vprašali tudi, kakšno osnovno šolo imamo? So učenci preobremenjeni, jih slovenska šola uči odgovornosti in samostojnosti ali tekmovalnosti? Kaj bo z nacionalnim preverjanjem znanja in zakaj med šolami obstajajo razlike?


31.08.2016

So prostotrgovinska pogajanja propadla?

Po hudi gospodarski krizi sta Evropska komisija in ameriška administracija sklenili, da bosta z odpravo trgovinskih ovir pospešili rast. Do lani so bila pogajanja o tem skoraj neopažena. Po spoznanju, da bi prostotrgovinski sporazum spremenil Evropo ter vplival na potrošnike, državljane in podjetja, pa se je dvignil vihar. Predstavniki nemške in francoske vlade sporočajo, da je TTIP mrtev in da pogajanja niso več možna. Je treba to razumeti v luči bližajočih se volitev v največjih evropskih ekonomijah? In navsezadnje, kakšen je pri tem vpliv ameriških volitev? Je strah pred prostotrgovinskimi sporazumi upravičen? Bosta Evropa in Kanada sklenili sporazum CETA? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Maja Derčar.


30.08.2016

Odprava prepovedi nošenja burkinija

Najvišje francosko upravno sodišče je odpravilo prepoved nošenja burkinija. Kot razkriva aktualna javna razprava o muslimanskem kopalnem oblačilu za ženske ne gre zgolj za vprašanje kopalk, temveč za večplasten problem, politične agende, vprašanje nadzora, svobode in neenakopravnosti. Več v današnjem Studiu ob 17h z gosti dr. Katerino Vidner Ferkov, Failo Pašić Bišić in dr. Igorjem Pribcem.


29.08.2016

Ljudsko glasbeno izročilo

Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.


Stran 100 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov