Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


02.06.2016

Čudež v Postojnski jami

Studio ob 17ih bo danes v Postojnski jami. Bo včerajšnjemu čudovitemu dogodku, ko se je izlegel prvi zmajev mladič, danes sledil še en čudež ali celo več njih? Človeška ribica ima namreč v akvariju, v katerega so oči svetovne javnosti uprte že 4 mesece, še nekaj deset jajčec. Kako je z zmajevimi mladiči, o katerih je že pred stoletji pisal Valvasor in ki so del slovenske naravne dediščine? Kakšno delo zdaj čaka biologe v Postojnski jami in predvsem turistične delavce? Bodo znali unovčiti turistični kapital, ki ga je prinesel dogodek? V Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec in gosti.


01.06.2016

Čakalne vrste in primer Zimmermann

Če ne bi bilo čakalnih vrst, ne bi bilo primera Zimmermann – in namesto, da bi se vrste krajšale, se le nevzdržno daljšajo. V zadnjih petih letih so se podvojile, na čakalnih seznamih pa je že vsak osmi Slovenec. Kje so sistemski ukrepi? Kje so rešitve? Kako preprečiti tvegane primere, kot je Zimmermann? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-h.


31.05.2016

40 let Studia ob 17-ih

Aktualna radijska oddaja Studio ob 17-ih, ki ji na 1. programu Radia Slovenija lahko prisluhnete vse dni v tednu, razen ob nedeljah, letos obeležuje 40. obletnico. Prav na dan prve oddaje Studio ob 17-ih, 31. maja, bo na sporedu posebna oddaja. V njej bodo sodelovali njeni najboljši ustvarjalci, med njimi številni domači in tuji dopisniki, ki predstavljajo bogastvo nacionalnega radia. Praznično oddajo, ki bo tokrat pred občinstvom v Studiu 26 Radia Slovenija, bosta vodila urednica Studia ob 17-ih Alenka Terlep in odgovorni urednik 1. programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar. Neposredni prenos bo od 17. ure na Prvem in na spletnem mestu RTV 4D.


30.05.2016

TTIP

Po Greenpeacovem razkritju dela dokumentov s skrivnih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami se je zbudila tudi Slovenija. Pri nas skorajda ni bilo razprave o tem, kaj prinaša odprava trgovinskih ovir in regulatorno sodelovanje med stranema. Bo Evropa res zniževala standarde pri hrani, zdravstvu, sociali? Mnenja se končno krešejo. Kakšna so vladna stališča, bomo o TTIP odločali na referendumu? Kaj o sporazumu pravijo pravniki, ekonomisti, agrarni ekonomisti, največji izvozniki, nevladne organizacije, sindikati? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


27.05.2016

Alpska konvencija

Danes je dan Alpske konvencije, ki kot mednarodni sporazum določa cilje in varstvo trajnostnega razvoja Alp in zavezuje države pogodbenice, tudi našo. Kako Slovenija uresničuje najpomembnejša določila, med katerimi sta urejanje prostora in trajnostni razvoj gorskih pokrajin? Kako pomembno je povezovanje vseh vpletenih, predvsem občin in prebivalcev, ki tudi v odmaknjenih krajih ohranjajo poseljenost pod Alpami in utrjujejo turistično prepoznavnost? Več o tem v Studiu ob 17-ih iz Tolmina, ki je dobil naziv alpskega mesta. Z Aljano Jocif.


26.05.2016

Makedonska politična kriza

V Makedoniji so odpovedali volitve, razpisane za peti junij, ker bi na njih najverjetneje nastopila samo stranka VMRO DPMNE. Vladajoča stranka je s tem popustila pod mednarodnim pritiskom. S tem pa ni konec politične krize v državi s sicer zavidljivo gospodarsko rastjo. In vse bolj je očitno, da bodo pri njenem reševanju imeli odločilno vlogo mednarodni dejavniki. O tem se bomo z gosti pogovarjali v Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


25.05.2016

Ukinitev subvencij – deložacije?

Več kot tri tisoč 700 socialno ogroženim, ki so primorani najemati tržna stanovanja, ker občine nimajo dovolj neprofitnih stanovanj, grozi deložacija. Toda ustavno sodišče je danes odločilo, da je zakon, ki določa,da morajo ti najemniki sami kriti celotni del neprofitne najemnine, neustaven. Tako bo moral državni zbor zakon v letu dni popraviti. O stanovanjski stiski najrevnejših in odločitvi ustavnega sodišča z današnjimi gosti v Studiu ob 17-ih.


24.05.2016

Voda – pravica zapisana v ustani

Bo pravica do pitne vode pri nas končno zapisana v ustavo? Pobuda ima široko načelno podporo tako javnosti in stroke kot politike, toda konkretna razprava, kaj zapisati v ustavo, se šele začenja. O predlogu strokovne komisije, predvsem pa, kaj prinaša vpis v ustavo, kakšna je vizija, kaj naj bi z vodo dobro oskrbljena Slovenija sploh počela s to »nafto 21. stoletja«, v današnjem Studiu ob17ih Nina Slaček z gosti.


23.05.2016

Avstrija po volitvah

Avstrija bo prvič po drugi svetovni vojni dobila predsednika, ki ne pripada ne socialdemokratom ne ljudski stranki. Izid včerajšnjih volitev je izredno tesen in velik uspeh kandidata Svobodnjaške stranke Norberta Hoferja v Evropi vzbuja veliko zaskrbljenost. Kako bo ta uspeh skrajne desnice vplival na prihodnjo avstrijsko politiko? O tem v studiu z gosti in voditeljico Špelo Novak.


20.05.2016

Ljubiteljska kultura

Slovence združuje tudi ljubiteljska kultura. Z njo se ukvarja 110 tisoč posameznikov, ki pripravijo 25 tisoč prireditev na leto za 4 milijone obiskovalcev. Ta fenomen je posebnost tudi na mednarodni ravni. V tednu ljubiteljske kulture bomo osvetlili njene manj znane vidike. Ljubiteljska kultura lahko namreč blaži socialno stisko in vpliva na stanje duha. Kakšni so njeni družbeni učinki, v tokratnem Studiu ob 17ih.


19.05.2016

Lipica

Konjerejo in turistično dejavnost naj bi v Lipici po novem opravljala ena pravna oseba. Tako so odločili poslanci, ki so potrdili spremembe zakona o Kobilarni Lipica. So s tem ogrozili rejo lipicancev in omogočili razprodajo lipiškega posestva? O tem v Studiu ob 17-ih Irena Cunja z gosti.


18.05.2016

Zveza NATO – Rusija

Združene države Amerike uresničujejo načrt oblikovanja protiraketnega ščita v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so ga v Rusiji že od razglasitve naprej razumeli kot grožnjo za svojo varnost in strateške položaje. Retorika med Zahodom in Rusijo se je po ruski aneksiji Krima in državljanski vojni v Ukrajini še zaostrila. Z graditvijo raketnih izstrelišč v Romuniji in na Poljskem, krepitvijo enot zavezništva v baltskih republikah ter ruskih divizij na zahodu države in v eksklavi Kaliningrad, pa tudi s preleti vojaških letal sile prehajajo od besed k dejanjem. Dobivajo odnosi med Zahodom in Rusijo v obdobju, ko pobudo v svetu vse bolj prevzemajo tretje države, konkretnejše poteze, kakršnih se spominjamo iz obdobja hladne vojne? O tem Andrej Stopar z gosti v Studiu ob 17-ih.


17.05.2016

Prometna varnost

Slovenija se po prometni varnosti uvršča v sredino držav članic EU. Žal se uvršča tudi med tistih 16, kjer se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Še posebej skrb vzbujajoč pa je skok v številu umrlih do sredine letošnjega maja, ko je umrlo kar 17 ljudi več kot v istem obdobju lani. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo ob takšnih rezultatih mogoče doseči cilje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki predvideva največ 70 mrtvih na leto. V tokratnem Studiu ob 17h bomo odgovorili na vprašanja, kje so razlogi za večje število umrlih, kako na varnost vpliva stanje in kakovost slovenskih cest in kaj je mogoče storiti, da se približamo t.i. Viziji 0, ki predvideva, da na slovenskih cestah ne bi bilo več mrtvih ali poškodovanih. Pripravlja Peter Močnik.


16.05.2016

Davčne blagajne

Štiri mesece po uvedbi davčnih blagajn bomo analizirali njihove finančne učinke. Za koliko so se povečali davčni prilivi, koliko manj je sive ekonomije? Bodo prostovoljna društva in nepridobitne ustanove kljub vsemu izjeme? In kaj se bo zgodilo po dveletnem prehodnem obdobju, ko bodo davčne blagajne obvezne za vse? V studiu ob 17-ih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.


13.05.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


12.05.2016

Je Grčija pred bankrotom?

V senci migrantske krize je bila grška dolžniška kriza skoraj pozabljena, toda kljub lanskemu tretjemu svežnju pomoči se nadaljuje, zadolženost – ki dosega kar 180 odstotkov BDP – pa postaja nevzdržna. Finančni ministri spet ne najdejo odgovora; ali obstaja možnost, da jim zmanjšajo dolg, ga celo odpišejo ali naj – kot zahteva Nemčija – vztrajajo pri spoštovanju zavez, da bo Grčija dobila naslednjo pomoč, a s tem nove reze, ki vsakokrat znova poženejo na ulice ljudi, ki ne zmorejo novih varčevalnih ukrepov. Spet se omenja grški bankrot; je ta mogoč, tudi v luči morebitnega brexita in migrantske krize? Odgovor išče Špela Novak z gosti.


11.05.2016

TTIP – Standardi hrane

Ko gre za pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP, si evropski kupci ne želimo zmanjševanja standardov pri hrani na našem trgu. Če govorimo o mesu, ne želimo zrezkov z estrogenom in ne piščancev, polnih antibiotikov. Kakšni so torej strožji standardi prireje mesa? So ti namenjeni varovanju trga ali zdravja kupcev in okolja? Zakaj v Sloveniji bolj cenimo domače meso? Kaj pravijo raziskave o tem, kako je uporaba hormonov pri prireji mesa vplivala na spremenjeno hormonsko sliko ljudi? O teh vprašanjih z gosti v Studiu ob 17ih.


10.05.2016

Prekarni delavci – rešitev?

Kdo je prekarec in kaj je prekarno delo? Tisti, ki je pripravljen za boren honorar v službi prebiti cele dneve; prekarno delo pa predstavlja nasprotje zaposlitvi za nedoločen čas. In posledice? Pripravlja se dokument, kjer bi se oblikovalo več rešitev za ureditev položaja zaposlenih v atipičnih oblikah dela. Kdaj bodo zakonske rešitve pripravljene in kako jih bodo uskladili? Soočamo predstavnike vlade, delodajalcev, sindikatov ter mladih.


09.05.2016

Dan Evrope – Evropa v krizi

Devetega maja zaznamujemo Dan Evrope. To je med drugim priložnost za razmislek o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje, če jo želimo ohraniti. Povezavo namreč pretresajo številne krize, na katere za zdaj še ni pravega odgovora. Začetna optimizem in upanje sta zamenjala strah in razočaranje. Kako naprej? Nekaj odgovorov boste slišali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sandro Brankovič.


06.05.2016

Podlubniki uničujejo gozdove

Slovenske gozdove je po predlanskem žledu prizadela še ena velika nesreča – lubadar. Najhuje je na Postojnskem, kjer že težko najdemo zdravo smreko, včasih zelene predele pa je zaznamoval golosek. Bodo smrekovi gozdovi izginili? Kaj lahko storimo, da bi škodo kar najbolj omilili in ali so se pristojne službe na napad odzvale pravilno? Kdo je odgovoren za popravilo gozdnih cest, ki so jih težka tovorna vozila ponekod tudi popolnoma uničila? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.


Stran 104 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov