Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


11.12.2015

Pred novo smučarsko sezono

Slovenska smučišča so pripravljena na novo sezono, novih pridobitev zaradi pomanjkanja denarja ne bo. V Kranjski Gori imajo projekte glede nove gondole na vrhu Vitranca, na Krvavcu načrtujejo novo šestsedežnico, a je problem denar. Na Kaninu, na katerem so ob pomoči države začeli sanacijo, hitijo z deli. Slovenska smučišča z novimi vsebinami, enotno smučarsko vozovnico in s skupnimi nastopi na tujih trgih iščejo nove goste in utrjujejo prepoznavnost gorskih centrov. Več v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in njenimi sogovorniki.


10.12.2015

Pred referendumom o izenačitvi pravic vseh parov

Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo pred referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo prvih deset sodelujočih v referendumski kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.


09.12.2015

Schengen danes, Schengen jutri

Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj so začeli postavljati dva metra in pol visoko žično ograjo. Ob begunski krizi so v Evropi vse pogostejše ideje o odpravi zdajšnjega schengenskega območja brez notranjih meja, pa tudi o tako imenovanem mini- schengenu. Bo neovirano prestopanje meje med članicami Evropske unije le še spomin? Bo Schengen preživel najresnejšo krizo doslej in ali bo Slovenija ostala znotraj tega območja? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Z gosti in voditeljem Tomažem Gerdenom.


08.12.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.12.2015

50 let po prelomnem koncilu

»Odprite okna in vrata Cerkve, da skoznjo zaveje svež veter,« je ob sklicu Drugega vatikanskega koncila dejal takratni papež Janez XXIII. Ob 50-ti obletnici konca drugega vesoljnega cerkvenega zbora pa se poraja vprašanje, kakšen veter je pravzaprav prinesel koncil, ki velja za največji cerkveni projekt 20-tega stoletja, prelomni dogodek v zgodovini Cerkve. V Studiu ob 17-ih s Petrom Frankom.


04.12.2015

Brezposelnost starejših in demografska gibanja

Na trgu dela se kljub upadanju brezposelnosti povečuje skupina starejših brezposelnih. Demografske smernice so neusmiljene: prebivalstvo se stara in v prihodnjih 20ih letih bo kar tretjina populacije starejša od 60 let. V Sloveniji smo na dnu po zaposljivosti starejših. Zakaj; so starejši manj konkurenčni? So naša podjetja sploh pripravljena na vse starejše delavce? Kako se spoprijeti z vedno večjo skupino brezposelnih starejših, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.


03.12.2015

Dan invalidov – osebna asistenca

Ob mednarodnem dnevu invalidov se bomo v Studiu ob 17-ih spraševali, kdaj bo v Sloveniji zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj hendikepiranim pomeni neodvisno življenje? Kdo bo imel pravico do osebne asistence, kakšni bodo postopki za pridobitev te pravice in predvsem kdaj jo bo moč pridobiti, v oddaji z voditeljico Petro Medved.


02.12.2015

Javna ali zasebna šolska kuhinja?

Odločitev nekaterih šol, da dajo svoje kuhinje v najem zunanjim izvajalcem, sproža nasprotovanja, češ da cilj šolske prehrane ni dobiček, temveč kakovost. Bo denimo tuja multinacionalka pripravljala zdravo hrano lokalnega izvora? Naj bo šolska kuhinja torej pridobitna dejavnost ali javna služba? Kako kakovostna je hrana v slovenskih šolah; se tudi na področju šolstva kažejo smernice privatizacije nekaterih dejavnosti? O tem v današnjem Studiu ob 17h.


01.12.2015

Pomanjkanje anesteziologov

V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru se pomanjkanje anesteziologov že pozna pri delu z bolniki, saj zaradi kadrovske stiske odpade do 10 odstotkov načrtovanih posegov, zaradi preobremenjenosti teh kadrov pa je ogrožena varnost bolnikov. Pomagali bi lahko iz drugih bolnišnic, morda pa tudi iz tujine. Kako ukrepati ob kroničnem pomanjkanju kadrov v zdravstvu, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Tatjano Senegačnik.


30.11.2015

Adria Airways

Adrio Airways prodajajo; ob tem je za danes napovedana stavka preklicana, saj so dosegli dogovor. Odprta pa ostajajo nekatera druga žgoča vprašanja; med drugim, kdo bo v okviru dokapitalizacije zagotovil sredstva za nadaljnje delovanje družbe in kaj bi morebitna prodaja Adrie ali celo njen propad pomenila za razvoj slovenskega turizma in povezljivost države s svetom. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Simeono Rogelj.


27.11.2015

Literarne ustvarjalke nekoč in jutri

Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je znova opozorila na vlogo pesnic in pisateljic v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, literarnem kanonu … O temi bodo v Studiu ob sedemnajstih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik, letošnji Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, z njimi se bo pogovarjal v živo Marko Golja. Nikar ne zamudite!


26.11.2015

Zakaj zbližanje stališč glede občinske povprečnine ni možno?

522 evrov – to je povprečnina, ki jo bodo občine dobile v prihodnjih dveh letih. Njena višina je posledica propadlih pogajanj med občinami in vlado, saj so lokalne skupnosti zahtevale znesek 536 evrov. Zakaj zbližanje stališč ni bilo mogoče? Kaj propad pogajanj pomeni za občine, kako bodo nižjo povprečnino občutili njihovi prebivalci? In kaj če ustavno sodišče pritrdi občinam? O tem v današnjem studiu ob 17-ih z voditeljem Danielom Poslekom.


25.11.2015

Proces Brdo – Evropa po 13. novembru 2015

Ali bo današnje srečanje predsednikov držav v procesu Brdo – Brioni prineslo skupni odgovor za zmanjšanje migracijskega toka na Balkanski poti? Vse več držav se zapira za žičnate ograje, mobilizira vojsko in policijo. Kako bodo napadi 13. novembra spremenili Evropo in življenje v njej? Se bomo izognili policijski državi in tesnejšemu zapiranju meja? Katerim pridobljenim temeljnim svoboščinam se bomo odrekli na račun večje varnosti oziroma katerim se ne bi smeli? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Sandra Brankovič z gosti.


24.11.2015

Gospodarstvo v sporu z vlado

Gospodarstveniki in delodajalci so v teh dneh ogorčeni nad ravnanjem vlade tako zaradi davčne reforme, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo, kot minimalne plače, pri kateri v okviru socialnega sporazuma, kot trdijo, sploh niso imeli nobene besede. Na kapljo čez rob kaže namera delodajalcev, da najverjetneje še danes izstopijo iz socialnega sporazuma. Kaj konkretno očitajo vladi in zakaj jim ta nikakor ne prisluhne, v današnjem Studiu ob 17-ih z Urško Jereb Brankovič.


23.11.2015

Triglavski narodni park na razpotju

Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.


20.11.2015

Slovenski oljkarji

Za primorskimi oljkarji je najprijetnejše opravilo: (novembrsko) vreme jim je bilo zelo naklonjeno pri obiranju oljk. Oljčnega olja pa ne bo toliko, kot so si želeli in kolikor bi ga lahko prodali. Kakšno je slovensko ekstra deviško oljčno olje, kako tržno usmerjeni so slovenski oljkarji in zakaj se je sajenje novih oljčnikov nekoliko ustavilo? O tem v Studiu o 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.


19.11.2015

Strah ali kako smo preživeli krizo

Ob robu sprejemanja proračuna za prihodnji dve leti, ki na krilih rasti namenja več tudi za plače in pokojnine, se v današnjem Studiu ob 17ih sprašujemo, ali je kriza vendarle končana in kako smo jo preživeli. Koliko socialne države smo ohranili in kakšen je naš standard zdaj? Z voditeljico Zdenko Bakalar.


18.11.2015

Nova stanovanjska politika

Pri nas šest let ni ustrezne stanovanjske politike in v tem obdobju se je razraslo oddajanje v najem na črno, zmanjšala se je varnost najemnih razmerij, kakovost stanovanj se zmanjšuje, novih gradenj pa močno primanjkuje, predvsem takšnih za mlade oziroma tiste, ki se želijo osamosvojiti. Vlada je odločena končno poseči na trg s stanovanjsko politiko, ki bo socialna, prostorska in gospodarska. Se mladim obetajo boljši bivanjski časi? Kateri ukrepi so pripravljeni za starejše in ranljivejše skupine? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


17.11.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.11.2015

Po terorističnih napadih v Parizu

Teroristični napadi v Franciji, pokol nedolžnih civilistov, ki so ga brutalno izvedli pripadniki Islamske države, je pretresel svet. Se sploh lahko ubranimo pred takimi napadi in ali lahko svet reši krize v Siriji in Iraku, ki sprožajo take zločine? Bo zaradi njih prišlo do bolj nestrpnih odzivov na begunce z Bližnjega vzhoda? O tej zapleteni problematiki v oddaji Studio ob 17h. Z voditeljem Tomažem Gerdenom.


Stran 110 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov