Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


20.08.2015

Propadanje gozdov

Po lanskem žledu je notranjske gozdove prizadela še hujša nesreča, lubadarji. Ti so se namnožili tako močno, da se poznavalci razmer sprašujejo, ali bodo smrekovi gozdovi kar izginili. Levji delež krivde pripisujejo tudi prepoznemu odzivu pristojnih služb na lansko naravno nesrečo. V Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.


19.08.2015

Zelena energija

Do konca septembra je v javni razpravi predlog smernic za pripravo energetskega načrta. Dokument bo opredelil vire energije v prihodnjih desetletjih. Skrb za planet terja postopno opuščanje fosilnih goriv in preusmerjanje k obnovljivim virom energije. O tem, ali je Slovenija pripravljena na ta prehod, kolikšno ceno bomo plačevali za zeleno energijo in ali bomo ob vsem tem gradili še drugi blok nuklearke, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.


18.08.2015

Slovenska diplomacija

Nadzor delovanja diplomatov na slovenskih predstavništvih v tujini je razkril številne nepravilnosti. V kakšnem stanju je slovenska diplomacija? Ali razkrita dokumentacija kaže na to, da na zunanjem ministrstvu pometajo pred svojim pragom ali pa opozarja na slabe razmere na Mladiki? Več o delovanju naših diplomatov in razmerah na zunanjem ministrstvu v današnjem Studiu ob 17-Ih. Voditelj: Blaž Ermenc.


17.08.2015

Dan združitve prekmurskih Slovencev

17-ti avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je že 10 let tudi kot državni praznik. Prekmurje je vse od priključitve leta 1919 do danes še vedno najbolj neznano območje v Sloveniji, tudi drugačno od drugih. O zgodovinskih dogodkih in življenju v Prekmurju danes, o njegovih možnostih in priložnostih ter posebnostih bomo govorili v današnjih oddajah Ars humana na našem 3. programu ARS in na 1. programu v Studiu ob 17ih z voditeljico Lidijo Kosi.


14.08.2015

Kuba – ZDA

Kuba in Združene države Amerike normalizirata odnose, danes odpirajo ameriško veleposlaništvo v Havani. Kaj to pomeni za to socialistično državo? Bo posledica otoplitve odnosov z ZDA sprememba družbenega sistema ali pa zgolj nekaj reform in večje gospodarsko sodelovanje Kube z Zahodom? Kubanski model se je izčrpal, država nujno potrebuje tuja vlaganja, Kubanci pa pričakujejo spremembe. O zgodovinski obnovi diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA v Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom na Prvem.


13.08.2015

Novi arbiter

Kdo bo naš novi arbiter? Bo to strokovnjak iz slovenskih vrst ali bomo odločitev prepustili predsedniku arbitražnega sodišča? Kaj bo odločitev za arbitra povzročila na notranjepolitičnem parketu? Kakšni so odnosi med sosednjima državama in kakšna bo pot arbitražnega sporazuma – o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dragom Balažičem.


12.08.2015

Študentski domovi

V tokratnem Studiu ob 17-ih bodo gostje govorili o zmogljivostih študentskih domov, cenah namestitev v javnih domovih in pri zasebnikih ter med drugim o tem, kje je težko pridobiti subvencionirano nastanitev. Z voditeljico Natašo Lang.


11.08.2015

Bo letošnji El Niño podiral rekorde?

Letošnje poletje je temperaturno spet rekordno. Zdi se, da so vremenske skrajnosti postale že kar vsakdanjost. In ni še konec. V globalno vremensko zgodbo se bo vmešal še El Nino. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo nedvomno pustil opazen pečat. Koliko dodatnih ekstremnih pojavov utegne prinesti, kakšen je njegov globalni vpliv in kaj lahko pričakujemo pri nas, bo tema Studia ob 17ih. Nina Slaček bo gostila klimatologa Lučko Kajfež Bogataj in Gregorja Vertačnika ter oceanografa Vlada Malačiča.


10.08.2015

Tujerodne invazivne vrste

Bomo dobili ali izgubili bitko z invazivnimi tujerodnimi vrstami? V tem obdobju cveti pelinolistna ambrozija, ki so jo lastniki zemljišč zaradi njene alergenosti po zakonu dolžni odstranjevati, za njeno odstranjevanje pa je zdaj skrajni čas. Poleg te se razraščajo še druge invazivne rastline: japonski dresnik, ki se prenaša z gradbenim materialom in povzroča škodo na infrastrukturi. Razširile so se tudi nekatere okrasne rastline in tujerodne živali, denimo školjka v Blejskem jezeru. Se zavedamo resnosti posledic širjenja invazivnih tujerodnih vrst? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.


07.08.2015

Ta pleh ima dušo

Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave "Ta pleh ima dušo" ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif


06.08.2015

Nerešene meje nekdanje Jugoslavije

Ozemeljski spor med Slovenijo in Hrvaško ni edini primer v mednarodnih odnosih, še posebej pa ne na območju nekdanje Jugoslavije, kjer večina meja ni dokončno določena. Zdi se, kot bi bilo reševanje spora med Ljubljano in Zagrebom vzorčen primer. Kakšne so izkušnje z drugimi nerešenimi mejnimi spori v svetu in na območju nekdanje Jugoslavije? Bi bilo dobro o njih govoriti na mednarodni konferenci? O teh in drugih vprašanjih bo govor v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


05.08.2015

Električni avtomobili

Električni avtomobili počasi postajajo del vsakdanjosti. Ali je to res; smo se kot družba odločili za e-vozila, za nove tehnološke prijeme in rešitve? Kaj je prinesel razvoj, katera so odprta vprašanja, kakšna je ponudba na trgu? So električni avtomobili res grožnja okolju, kot je pred dvema letoma zapisala norveška univerza za znanost in tehnične študije? Kaj pomeni odmik od množične uporabe fosilnih goriv proti obnovljivim virom, za mobilnost prebivalstva, predvsem na področju uporabe osebnih vozil? O tem v Studiu ob 17h z Milanom Trobičem.


04.08.2015

Mladi v tujini

V tujino odhaja vse več mladih, predvsem zaradi študija in raziskovalnega dela. Pa znamo izkoristiti njihove zmožnosti ter zagotoviti vračanje znanj in izkušenj v domovino? Pri tem je vse preveč ovir, zlasti administrativnih. Mladi rojaki z različnih koncev sveta bodo v današnjem Studiu ob 17-ih povedali tudi, zakaj so odšli v tujino, kaj menijo o sodelovanju s Slovenijo in ali se nameravajo vrniti.


03.08.2015

Odpis dolgov

Z današnjim dnem je začel veljati ukrep odpisovanja dolgov. Obrazci so tako že na voljo. Svojo podporo je s podpisom potrdilo skoraj 70 predstavnikov podjetij, bank in zavarovalnic ter humanitarnih organizacij, pa tudi nekateri župani. Projekt ne bo rešil vseh težav, jih bo pa vsaj nekoliko omilil. Bi morda morali premisliti o spremembi socialne zakonodaje? O tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.


31.07.2015

Prometna varnost

Pred nami je nov prometno obremenjen konec tedna. Gost promet poleti je eden od dejavnikov večjega števila prometnih nesreč. Letos je na naših cestah doslej umrlo 70 ljudi, 13 več kot v enakem obdobju lani. K temu je največ pripomogla črna julijska statistika, potem ko nam je šlo v prvi polovici leta še tako dobro, da smo dobili evropsko nagrado za varnost v cestnem prometu. O tem, kako obrniti te smernice, v današnjem Studiu ob 17h z Erno Strniša. Slišali boste tudi kak praktičen nasvet, kako ravnati ob nesreči ali zastoju.


30.07.2015

Pravice iz dela

Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.


29.07.2015

Usoda arbitražnega sporazuma

Tema današnjega Studia ob 17ih bo usoda arbitražnega sporazuma. Hrvaška politika enotno napoveduje izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka o meji s Slovenijo. Je to sploh mogoče in kaj bi to pomenilo za nadaljnja pogajanja o poteku meje? Slovenija je namreč že določila svojega novega sodnika. Ali afera s prisluhi slovenskemu sodniku in agentki pomeni resno poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško? Voditelj Tomaž Gerden.


28.07.2015

Ustavne spremembe

Vlado po slovenski ustavi izvoli državni zbor, ki najprej na tajnem glasovanju izvoli predsednika vlade. Ta mora predložiti seznam ministrov, o katerem državni zbor glasuje še enkrat – tokrat javno. SDS je v parlamentarni postopek že tretjič vložila predlog sprememb ustave, po katerem bi državni zbor vlado volil samo enkrat – torej predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo hkrati. A skupina strokovnjakov predlaga, da bi predsednika vlade izvolil državni zbor, ministre pa bi imenoval in razreševal predsednik republike. Zdi se, da nad nobenim od predlogov politika ni preveč navdušena. Kljub parlamentarnim počitnicam bomo v Studiu ob 17-ih soočili mnenja nekaterih parlamentarnih strank o obeh predlogih. Voditeljica je Jolanda Lebar.


27.07.2015

Begunci

Tri mesece po največji tragediji z begunci v Sredozemskem morju, ko je v brodolomu ugasnilo 800 življenj in še vedno ugašajo, se je Evropska unija sporazumela o sprejetju vseh migrantov po načelu solidarnosti in odgovornosti. Zakaj v skoraj 60 milijonih beguncev, kolikor jih išče zatočišče pred vojno, preganjanjem in naravnimi katastrofami, nismo zares pripravljeni videti ljudi? Zakaj njihovo stisko obravnavamo kot varnostno vprašanje in ne kot humanitarno? In kako se s poplavo beguncev spopadajo v neevropskih državah? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z Goranom Deklevo.


24.07.2015

Varno v gore

Gore obišče skoraj milijon ljudi na leto, največ poleti. Veseli so jih tudi v planinskih kočah, kjer nadaljujejo okoljske posodobitve, 17 jih je pridobilo naziv "do družin prijazne planinske koče". O varnosti v gorah, reševanjih in posredovanjih gorskih reševalcev, urejenosti planinskih poti ter preventivnih akcijah gorskih policistov bomo govorili v Studiu ob 17ih, tokrat z Jezerskega ob častitljivi 115-letnici Češke koče. Z voditeljico Aljano Jocif.


Stran 114 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov