Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


30.04.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


29.04.2015

Nepal žaluje

Nepal žaluje. Potres, ki je prizadel skoraj 31-milijonski Nepal, vse bolj kaže svoje pogubne posledice. Stiska in nezadovoljstvo ljudi sta vse večji, oblasti v Katmanduju se s krizo ne soočajo uspešno in država je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. Najaktivnejši sta v tem trenutku veliki nepalski sosedi Kitajska in Indija, pa tudi svet ne opazuje tragedije v Himalaji križem rok. Se odziva dovolj hitro? Kakšen je pravzaprav ustrezen odziv? Kakšen je v tem mozaiku pomoči slovenski prispevek? O tem v Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Andrej Stopar.


28.04.2015

Prihodnost solin

Najnovejši zapleti z mostom in odprtjem muzeja solinarstva ter napoved prodaje Telekoma, ki je lastnik gospodarske družbe Soline, pri številnih vzbujajo zaskrbljenost za prihodnost krajinskega parka Sečoveljske soline in muzeja solinarstva. Oba sta neprecenljiv del dediščine, ki je pomembna za ves slovenski prostor in jo je treba varovati, hkrati pa v ta prostor vključevati dejavnosti, primerne za sodoben čas. O prihodnosti solin v Studiu ob 17ih.


23.04.2015

Dan boja proti okupatorju

Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju se bomo vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Koliko je prepoznaven boj koroških in primorskih Slovencev proti okupatorju? Kako se tam spominjajo konca 2. svetovne vojne? Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Radiem Slovenija, Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Voditelj Aleksander Čobec.


24.04.2015

Grčija

Grčija in mednarodni posojilodajalci so še vedno daleč od dogovora, ki bi omogočil izplačilo zadnjega obroka finančne pomoči. Tudi od zasedanja finančnih ministrov evrske skupine v Rigi ni pričakovati preboja. Katere korake pričakuje Evropska unija od obubožane Grčije? Zakaj je kljub očitnemu neuspehu zdajšnje politike tako težko sprejeti dogovor, ki bi omogočil odpis dolgov in gospodarsko rast? Kdo bo državo z visokim odstotkom dolgotrajno brezposelnih in izseljevanjem mladih postavljal na noge? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.


23.04.2015

Zadeva Patria

Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje Kaj to pomeni za zadevo Patria, bo dobila epilog pred zastaranjem? Kakšne bodo posledice za slovensko pravosodje in ne nazadnje kakšne v političnem prostoru -v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.


22.04.2015

Institut priznanja krivde

Kaj imajo skupnega Zoran Thaler, Hilda Tovšak, Dari Južna in Borut Hriberšek? Priznali so krivdo za storjeno kaznivo dejanje in si za to prislužili nekaj odpustka pri kazni, predvsem pa skrajšali sodni postopek. Možnosti priznanja krivde in sklenitve sporazuma o krivdi - v uporabi sta skoraj tri leta - sta močno pospešili reševanje kazenskih postopkov. A občutki o obeh institutih so mešani. Kadar je že vnaprej jasno, da obtoženi nima nobene možnosti, da je kaznivo dejanje dokazano in se postopek ne more končati v njegovo korist, je priznanje krivde vsekakor dobrodošlo. Po drugi strani pa je to tudi precejšen pritisk na obdolžence, kadar zadeve niso tako jasne. O pozitivnih in negativnih izkušnjah s tem se bomo pogovarjali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.


21.04.2015

Gospodarjenje z gozdovi

Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi predvideva ustanovitev državne gospodarske družbe. Samo v njenih rokah bo prodaja lesa iz državnih gozdov – teh je pri nas petina. Bo odkupovala tudi les zasebnikov? Bo tako ustavljena prodaja najboljšega lesa v tujino; in kam bo šel zaslužek? Najbolj glasen nasprotnik zakona, ki je še do četrtka v javni razpravi, je Sklad kmetijskih zemljišč, ki bi bil zato razpolovljen. V Studiu ob 17ih se sprašujemo, ali bo izkoriščanje državnih gozdov boljše – z voditeljico Jernejko Drolec.


20.04.2015

Kruta usoda beguncev na poti v boljši jutri

Pomorska tragedija pred libijsko obalo je Evropo spet boleče spomnila na hud problem beguncev iz držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Nesrečni ljudje, ki bežijo zaradi vojn, nasilja in gospodarskih razlogov, v Evropi ne najdejo obljubljene dežele, ampak jih pogosto pričakajo različne zlorabe. Politika Evropske unije do teh beguncev je nedorečena, dostikrat celo hinavska, problem pa je nerešen že več desetletij. O begunski problematiki v Studiu ob17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


17.04.2015

Konec dimnikarskega monopola?

Monopol dimnikarskih podjetij razburja javnost, zdaj pa bo s spremembo zakona vlada očitno postavila dimnikarje na prosti trg. Umik koncesij naj bi prinesel večjo konkurenčnost in tako kakovostnejše storitve. Bo res tako? Dimnikarska sekcija opozarja, da bo prenos obveznosti na uporabnike zmanjšal varnost in celo povišal cene storitev. Civilna iniciativa, ki si že več let prizadeva za to, da bi si vsak lahko izbral svojega izvajalca dimnikarskih storitev, trdi nasprotno. V Studiu ob 17h bomo soočili vse tri strani.


16.04.2015

Privatizacija

Katera vprašanja odpira Heinekenov prevzem Pivovarne Laško? "Ko se iščejo sinergije, se na drugi strani lomijo hrbti." Kako? Zakaj se zatika pri privatizaciji Telekoma? Pred vrati je prodaja Žita, enega od največjih živilskih podjetij v jugovzhodni Evropi. Ob tem se sprašujemo, kaj nas čaka pri privatizaciji živilske industrije, včasih znane po blagovnih znamkah Droge Kolinske, Radenske, Fructala, Ljubljanskih mlekarn in Mercatorja, ki jih ni več v slovenskih rokah. Kateri so bili primeri dobrih praks? V današnjem Studiu ob 17ih.


15.04.2015

Katere cilje si je postavila država v zunanji politiki?

Zunanje ministrstvo oblikuje novo deklaracijo o tem; gre za dolgo pričakovani dokument, ki bo v prihodnjih nekaj letih usmerjal našo zunanjo politiko in ji določal prednostne naloge. Kaj prinaša nova zunanjepolitična deklaracija in ali jo sploh potrebujemo? O tem v današnjem Studiu ob 17ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.


14.04.2015

Energetska prenova stavb

Energetska prenova stavb predstavlja enega ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Glede na to, da je kar 80 odstotkov zasebnih in javnih stavb energetsko zelo potratnih, bo izvajanje celovite, energetske prenove pripomoglo k zagonu gradbeništva. Odprla se bodo nova delovna mesta, povečala se bo kreditna dejavnost poslovnih bank, model financiranja pa bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje evropskih sredstev. Voditelj Studia ob 17h bo Milan Trobič.


13.04.2015

Samozaposleni v kulturi pred spremembami?

Samozaposleni v kulturi zaslužijo tudi do trikrat manj kot njihovi kolegi v javnih zavodih, ob tem pa nimajo enakih pravic iz socialnih prispevkov, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost. Število samozaposlenih se povečuje, saj je zaposlovanje v javnih zavodih ustavljeno, z univerz pa prihaja nov izobražen kader. Za letos napovedujejo spremembe zakonodaje, med samozaposlenimi pa poteka javna razprava o predlogih sprememb. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, koliko je status samozaposlenega v kulturi še privlačen in katere spremembe bi prinesle izboljšanje. Z voditeljem Aleksandrom Čobcem.


10.04.2015

Otroci s posebnimi potrebami

Spraševali se bomo, ali je izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah pri nas dovolj prožno. Med osnovnošolsko populacijo je 6 odstotkov teh otrok. Imajo učitelji dovolj veščin, sposobnosti, znanja in razumevanja za njihovo poučevanje? Kako je z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, ali morajo biti starši res inštruktorji pri razlagi učne snovi? Govorili bomo o samopodobi teh otrok, o njihovi zaznamovanosti zaradi posebnih potreb in trudu, ki ga vlagajo v svoje znanje. Studio ob 17-ih s Petro Medved.


09.04.2015

Razrešitev ministra Vebra

Bo minister za obrambo Janko Veber vendarle odstopil ali ga bo na predlog predsednika vlade Mira Cerarja razrešil državni zbor? Odgovor bomo dobili na izredni seji, na kateri se bosta poslovila kar dva ministra. Klaudija Markež je odstopila, ker je domnevno prepisala magistrsko nalogo, razrešitev Vebra pa predlaga premier. Če tega ne bi storil, je del opozicije že napovedal interpelacijo zoper Vebra. V Studiu ob 17-ih bomo povzeli razpravo v državnem zboru in z gosti in voditeljico Jolando Lebar komentirali politično dogajanje.


08.04.2015

Romi pri nas

Danes je svetovni dan Romov. Pripadniki naroda, ki nima svoje države in skorajda ne pisne zgodovine, živijo povsod po svetu. Kako in zakaj se jim godi slabše kot drugim narodom, čeprav so ena od največjih etničnih manjšin tudi v Evropski uniji? Ali jim naša država ponuja uresničevanje doseženih pravic tudi v praksi ter ali smo res lahko zgled in vzor drugim državam? Na ta in še številna vprašanja, zlasti o življenju Romov pri nas, bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-h, ki ga pripravlja Lidija Kosi.


07.04.2015

25 let prvih demokratičnih volitev

Slovenci smo osmega aprila 1990, torej pred četrt stoletja, odšli na prve demokratične večstrankarske volitve, zadnje v okviru Jugoslavije. Volitve so bile ob predhodnih spremembah ustave prvi uraden korak na poti do nove države in do popolnega preloma s starim režimom. Državo imamo, sprašujemo pa se, zakaj se sanje izpred 25-ih let niso uresničile. Odgovore bomo iskali s sogovorniki, ki so soustvarjali takratne dogodke.


06.04.2015

Krščanstvo na zemljevidu svetovnih verstev

Ob največjem krščanskem prazniku, veliki noči, bomo z gosti razmišljali kakšen je vpliv krščanstva v današnjem svetu? Kaj kažejo statistike? Kakšno bo njegovo mesto na religijskem zemljevidu sveta v naslednjih desetletjih? Slišali bomo tudi prispevke naših dopisnikov. Z nami bodo: publicist Peter Kovačič Peršin, tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec in teolog pater Branko Cestnik. Voditelj Boštjan Debevec.


03.04.2015

Sklenjen dogovor o jedrskem programu

Zahodne države so sinoči z Iranom dosegle zgodovinski preboj v reševanju vprašanja njegovega jedrskega programa. Iran bi se tako lahko vrnil v mednarodno skupnost kot enakopraven član. Ali bo stranema, predvsem Združenim državam Amerike in Iranu, uspelo prepričati konservativne sile doma in nadgraditi okvirni sporazum z dokončnim do začetka julija? Kaj prinaša ta preboj v razmerja v regiji? Odgovore na ta vprašanja boste slišali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.


Stran 118 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov