Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


10.12.2014

Pravice invalidov

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic bomo preverili, kako v Sloveniji živijo invalidi, ki predstavljajo kar 12 odstotkov populacije. Njihovo število se vsako leto povečuje zaradi staranja prebivalstva, slabih delovnih razmer in kroničnih bolezni. O položaju invalidov pri nas bomo govorili s predstavniki slepih, gluhih in gibalno oviranih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.


09.12.2014

Korupcija v Sloveniji

Mednarodnemu dnevu boja proti korupciji se vsako leto pridruži tudi Slovenija, sicer ena od redkih držav, kjer sta integriteta in poštenost uzakonjeni. A kaj ko je že nekakšna folklora, da se zakoni pri nas ne spoštujejo, o poštenosti in integriteti pa govorimo le takrat, ko ostanemo brez vsak svojih zvez in poznanstev. O tem, kdaj bomo opustili sorazmerno ničelno toleranco, v Studiu ob 17ih z voditeljem Robertom Škrjancem.


08.12.2014

Južni tok in SLO

Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če ne bo plinovoda Južni tok, ki bi k nam pripeljal ruski plin tako, da bi trasa obšla Ukrajino? Bi bila okrnjena oskrba Slovenije s plinom? Kakšen je krizni načrt za primer prekinitve dobave in katere so alternativne poti za uvoz tega energenta? Pred jutrišnjim sestankom ministrov za energetiko v Bruslju se bomo vprašali tudi to, ali lahko pričakujemo drugačne rešitve glede plinovoda. V Studiu ob 17h z Erno Strniša.


05.12.2014

Protipoplavni program

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.12.2014

Novinarstvo na zatožni klopi

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


03.12.2014

Kako znižati primankljaj

Vlada je od javnih uslužbencev pričakovala za 127 milijonov evrov dodatnih znižanj stroškov dela, saj v nasprotnem ne bi bilo mogoče zmanjšati primanjkljaja. Zdaj je privolila v 30 milijonov evrov , to pa je zgolj petina prvotnih pričakovanj. Kako bo nadomestila 100-milijonski izpad – bo zvišala davke, oklestila naložbe? Ali se je ob tem upravičeno zanašati na gospodarsko okrevanje? Ali sploh lahko znižamo primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda? O tem z gosti v današnji oddaji Studio ob 17-ih voditeljica Zdenka Bakalar.


02.12.2014

Varčevanje v občinah

Novi varčevalni ukrepi bodo vplivali tudi na delovanje 212-ih slovenskih občin. Nekatere predloge je resorno ministrstvo zaradi upora že umaknilo, a nekaj možnosti za varčevanje je prav gotovo tudi v lokalni samoupravi. Kaj predlaga ministrstvo in kaj občine? Kje se lahko oklestijo finančna sredstva, kaj je z ukrepi debirokratizacije in koliko je vnovič aktualna zamisel o povezovanju občin na regionalni ravni? O tem in drugih podobnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Danijel Poslek.


01.12.2014

AIDS

Ob svetovnem dnevu AIDS-a ugotavljamo, da cilj zaustavitve širjenja virusa HIV do prihodnjega leta ne bo dosežen. Število okuženih po svetu, v Evropi in pri nas narašča kljub preventivnim programom in ozaveščanju o nevarnosti. Kako zaustaviti širjenje okužbe, ki se še vedno prepogosto razvije v smrtno bolezen? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Eniso Brizani.


28.11.2014

Slovenska literatura

Jubilejni knjižni sejem, ki prinaša vrsto privlačnih novosti, je odprt še dva dneva, v Studiu ob 17-ih pa bomo spregovorili o prevajanju slovenske literature, o njenem preboju na tuje trge, o črpanju sredstev na razpisih Evropske unije in o marsičem, kar doma, na slovenskih tleh, ovira preboj in s tem stabilnejši položaj ustvarjalcev, prevajalcev in založnikov. Z voditeljico Simono Kopinšek.


27.11.2014

Začetek smučarske sezone in težave smučišč

Slovenska smučišča, na katerih težko pričakujejo sneg in začetek zimske sezone, so v velikih finančnih težavah. Kljub primežu bančnih obveznosti upravljavci ostajajo optimisti. Z manjšimi posodobitvami in povezovanji ter iskanjem smučarjev na novih trgih iščejo nove prihodke. Bi lahko občine, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja, tudi z lastniškimi vstopi pomagale pri reševanju razmer? Bo država vendarle našla sistemsko rešitev ali pa se bo tudi zaradi prepuščenosti samim sebi število zaprtih domačih smučišč še povečalo. Odgovore bomo iskali v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Aljano Jocif.


26.11.2014

Terminal za uplinjanje bo?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.11.2014

Dan boja proti nasilju nad ženskami

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


24.11.2014

Varčevanje v zavodih

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.11.2014

ŠRC Pohorje

Potem ko je po stečaju Športnega centra Pohorje kazalo, da bodo žičniške naprave na Pohorju to zimsko sezono obstale, so Štajerci tik pred zdajci našli rešitev. Škarje in platno turistične zimske ponudbe prevzemata občinsko javno podjetje Marprom, ki bo upravljalo žičniški del, in družba Terme Maribor, ki je prevzela hotelski del propadlega Športnega centra Pohorje. O tem, kako bodo rezali smučarsko pogačo te sezone na Pohorju, s čigavim denarjem in za kolikšno ceno ter kaj bodo imeli od nje turistični ponudniki, predvsem pa obiskovalci, podrobneje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Katarina Klep-Černejšek.


20.11.2014

Olimpijski komite - V boju za novo vodstvo

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


19.11.2014

Davek na sladke pijače

Predlog o uvedbi trošarin na sladke brezalkoholne pijače je vzbudil na eni strani veliko odobravanje splošne javnosti, na drugi pa izrazito nasprotovanje industrije. Posebno mlada generacija zaužije ogromne količine sladkih pijač in s tem pretirano količino sladkorja, ki povzroča debelost, sladkorno bolezen in s tem povezane še druge zdravstvene težave. Kako poguben je lahko takšen davek za industrijo brezalkoholnih pijač, kam bodo usmerili tako pobrani denar in ali bomo s tem res odpravili debelost mladostnikov? O vsem tem v S17 z voditeljico Jernejko Drolec.


18.11.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.11.2014

Libija

3 leta po smrti dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja el Gadafija in razglasitvi demokracije se Libijci namesto z razvojem demokratičnih ustanov in cvetočim naftnim poslovanjem ukvarjajo z razpadanjem države, vladavino oboroženih milic in grožnjo islamističnih skrajnežev. Kaj je šlo narobe? Kateri interesi se križajo v Libiji? In kako nestabilnost v tej severnoafriški državi vpliva na celotno regijo? Več o aktualnih dogodkih v Libiji in njeni okolici v današnjem Studiu ob 17-ih.


17.11.2014

Kaj se dogaja z vremenom?

Slovenijo je letos prizadelo več poplav, lani vročinski val. Kaj se dogaja z vremenom? So to že škodljive posledice podnebnih sprememb? Slovenija je zaradi svojih zemljepisnih danosti zelo ranljiva in ji skrajni vremenski pojavi povzročajo veliko škode. Po drugi strani pa bistveno premalo vlagamo v ukrepe, ki bi ublažili njihove učinke. V preteklosti smo podcenjevali učinke podnebnih sprememb, ki se verjetno kažejo prav v neobičajnih vremenskih vzorcih.V današnjem studiu ob 17ih z Tomažem Gerdenom.


14.11.2014

Študentsko delo, ponovno!

Reforma študentskega dela je vnovič predmet pogajanj med vlado in Študentsko organizacijo. Po novem bodo dijaki in študenti od svojega neto zaslužka plačevali prispevek za pokojninsko zavarovanje, cena njihovega dela na uro ne bo smela biti nižja od štirih evrov in pol bruto in imeli bodo javno priznane delovne izkušnje. Te rešitve podpirata obe strani; razhajata pa se pri vprašanju, v kolikšni meri obdavčiti študentsko delo, da bo še naprej konkurenčno drugim oblikam dela ali da ne bo še naprej odžiralo rednih zaposlitev mladim. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z Natašo Lang.


Stran 123 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov