Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


13.11.2014

Poplave

Včasih smo imeli poplave na 10 let, potem vsako leto, zdaj se soočamo z več nesrečami na leto. Poplave so sicer normalne za kraško območje, toda te dni se težave stopnjujejo in pojavili so se tudi številni kraški izviri. Kakšne so poplave na Krasu in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Je krivo preobilno deževje, neočiščeni vodotoki ali preprosto dejstvo, da voda nima več kam, saj v pretirani urbanizaciji ne puščamo prostih poplavnih površin? Bo po poplavah ostala onesnažena zemlja, morda celo podtalnica? O poplavni varnosti v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.


12.11.2014

Kako do odličnega upravljanja podjetij v državni lasti?

Slovenija že vrsto let izgublja gospodarsko konkurenčnost. Med krivci najdemo vodstva podjetij, zlasti tistih v državni lasti, v katerih svoje interese uveljavlja politika. Obstajajo tudi izjeme, država jih nagrajuje s priznanji za poslovno odličnost. V Evropi po modelih odličnosti deluje približno 30 tisoč organizacij. Zakaj ne bi slovenska vlada podjetij v državni lasti prisilila ali vsaj spodbudila k uporabi načel kakovosti in odličnosti? Začeti bi morala pri Slovenskem državnem holdingu. O upravljanju državnih podjetij, njihovem prestrukturiranju in doseganju višje ravni poslovanja bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.


11.11.2014

Rebalans proračuna in zadolževanje

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


10.11.2014

Katalonski referendum

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.11.2014

Pred vrati nov zakon o istospolnih partnerskih skupnosti

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.11.2014

Pogajanja v javnem sektorju - Kaj bodo dali javni uslužbenci?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


05.11.2014

Po kongresnih volitvah v ZDA

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.11.2014

Orbanova Madžarska

Kritiki Evropske unije trdijo, da članice nimajo več polne suverenosti na številnih področjih. Naše sosede, ki jo najmanj poznamo, Madžarske, ni niti med velikimi niti med starimi članicami. A politika Viktorja Orbana ne kaže na to, da bi madžarskega premiera domnevno pomanjkanje suverenosti pretirano oviralo. Nasprotno, številne poteze so videti prav sporne, Unija pa kot da je brez moči. Kako razumeti sodobno Madžarsko? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem na prvem programu.


03.11.2014

Studio ob 17h

Med letoma 2008 in 2012 se je v Sloveniji stopnja tveganja revščine otrok povečala za 15 odstotkov, to pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo še 7 tisoč otrok. Kako preprečiti negativne trende, kako otrokom zagotoviti kakovostno življenje in kako bodo na podobo revščine vplivali dodatni varčevalni ukrepi v državi? O tem in še drugih vprašanjih, povezanih s tem, v današnjem studiu ob 17h.


31.10.2014

Dan reformacija

Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, v osnovi pa predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil Martin Luter. Letos še posebej odmeva 450. obletnica izida Cerkovne ordninge Primoža Trubarja ter 430. obletnica Dalmatinovega prevoda celotnega Svetega pisma. O pomenu protestantizma za slovensko narodno identiteto bo beseda tekla tudi v današnjem Studio ob 17-ih.


30.10.2014

Zavržena hrana

Presežki hrane so velika težava razvitega sveta, ki zavrže kar tretjino proizvedene hrane, to je skoraj 1,3 milijarde ton. V Sloveniji po grobih ocenah zavržemo vsako leto 82 kilogramov hrane na prebivalca, kar je občutno preveč. Srednjeročni cilj EU je zmanjšati količino zavržene hrane na 1/3 dozdajšnjih zavržkov, Slovenija pa cilja na nacionalni ravni še nima. O tem, koliko se s to težavo ukvarjajo država in podjetja ter kako lahko s pametnimi nakupi količino zavržene hrane zmanjšamo posamezniki, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.


29.10.2014

Poplave in obnova cest

Nedavne poplave so znova povzročile velikansko škodo na javnih in zasebnih stavbah, na infrastrukturnih objektih ter na obdelovalnih in drugih površinah. V današnjem Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o vzrokih in posledicah poplav na infrastrukturnih objektih, o odpravi škode in o strategiji poplavne varnosti. Oddajo pripravlja Milan Trobič. Vabljeni k poslušanju.


28.10.2014

Studio ob 17h

V tednu, ko šolarji uživajo v krompirjevih počitnicah in morda skupaj s starši polnijo turistične zmogljivosti doma in v tujini, je slovenski turizem tema, ki ne dopušča počitniške lahkotnosti. Turistični delavci že nekaj let opozarjajo, da je panoga kljub rekordnim obiskom v izgubi. Letos je številnim zaslužek odneslo nestanovitno vreme, vse več pa je tudi opozoril o neustrezni promociji naše dežele, o prenizkih turističnih taksah pa tudi o slovenskih hotelih, ki pogrešajo prave lastnike in evropsko storitveno raven, saj za njo zaostajajo za več 10 let. Ali je tarnanje nad poletno sezono res upravičeno, so domači hoteli res v tako slabi kondiciji in ali se nam obeta nov model turističnih taks? O tem med drugim v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija.


27.10.2014

Stresni testi

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


24.10.2014

Slovenci tečemo

Pred vrati je najbolj množična tekaška prireditev pri nas: Ljubljanski maraton. Teče vsako leto več odraslih Slovencev. Kaj pa otroci in mladostniki? Ponudba raznolikih športnih dejavnosti zanje je sicer ogromna, na drugi strani pa vzbujajo skrbi podatki o pešajočih gibalnih sposobnostih naših zanamcev. Kateri so razlogi za to in kako mladostnike navdušiti za zdravo življenje - o tem v današnjem Studiu ob 17h z Uršulo Majcen.


23.10.2014

Trgovinski sporazum

Evropska unija in Združene države Amerike želijo ustvariti največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot milijardo porabnikov. Trgovinski sporazum s kratico TTIP bo prinesel koristi na obeh straneh Atlantika - tako zagovornik. Kritiki oziroma nasprotniki pa svarijo pred krepitvijo moči velikih korporacij ter znižanjem okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardov v Evropi. Pogajanja so težavna, saj so v ozadju vplivne interesne skupine na obeh straneh. Več v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.


22.10.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.10.2014

Ebola

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.10.2014

Spremembe, ki jih prinaša sinoda

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


17.10.2014

Frankfurtskemu knjižnemu sejmu ob rob

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 124 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov