Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


06.03.2015

Soočenje rektorskih kandidatov

Na Univerzi v Mariboru bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, v Studiu ob 17-ih bodo soočili svoja mnenja o nekaterih žgočih problemih visokega šolstva: predlogu novega visokošolskega zakona, financiranju univerz in njihovi avtonomiji, povečevanju prekarnih oblik dela, akademski odličnosti ter prednostih in slabostih bolonjske reforme. Voditeljica bo Brigita Mohorič.


05.03.2015

Družba za upravljanje terjatev bank

Danes bodo znani ukrepi vlade za izboljšanje delovanja slabe banke. Bo z njimi izboljšala gospodarnost, preglednost delovanja in učinkovitost Družbe za upravljanje terjatev bank? In predvsem: bi s tem hitreje našli prave lastnike za problematična podjetja? Se s to težavo spopadajo tako v slabi banki kot v podržavljenih bankah? O vsem tem v današnji oddaji z vodilnima v DUTB in NLB Tjorbornom Manssonom in Jankom Medjo ter ekonomistom Markom Jakličem. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.


04.03.2015

Spletni kriminal

Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa globalno presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. V nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert so tako lani obravnavali več kot dva tisoč primerov, le en pa je že presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Kako se moramo zavarovati pred vse bolj obsežnim spletnim kriminalom, v Studiu ob 17h.


03.03.2015

Žičničarji

Zimske počitnice so mimo, na slovenskih smučiščih so bolj ali manj zadovoljni z obiskom. A žičničarji spet opozarjajo, da so razmere, v katerih poslujejo, kritične. Skrajni čas je za sprejetje sistemskega zakona, ki bo rešil, kar še lahko. Poleg tega šepa skupna promocija, smučarske centre dušijo posojila, saj gre ves denar za pokrivanje obresti namesto v razvoj. Ali bomo res pustili propasti dejavnost, od katere je odvisno preživetje številnih turističnih središč? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec


02.03.2015

Istospolne zveze

Bo Slovenija 11-ta evropska država, ki bo istospolnim parom omogočila poroko in posvojitve otrok? Katere ekonomske in socialne pravice bi ti pari pridobili s poroko? Bi te pravice res ogrozile tradicionalno družino? Ali bodo nasprotniki uzakonitve enakopravnosti parov ne glede na spol vnovič preglasili prizadevanja tistih, ki se pri nas že skoraj dve desetletji zavzemajo za enakopravno državljanstvo istospolnih? Svoja stališča do teh in še vrste drugih vprašanj bodo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih soočili zagovorniki in nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.


27.02.2015

Je gospodarski optimizem preuranjen?

Ugodnejše obrestne mere, skoraj polovico cenejša nafta in dražje kitajsko blago so dejavniki, ki so okrepili konkurenčnost slovenskih izvoznih podjetij na globalnem trgu. Optimizem v gospodarstvu se krepi, ugotavlja statistika, krč očitno popušča. Kako se na spremenjene razmere odzivajo podjetja, s katerimi reformami bi lahko ublažili negativne posledice, če bi se razmere v svetu dodatno zaostrile, in kako podjetja že občutijo posledice rusko-ukrajinske krize? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.


26.02.2015

Pripombe k Programu razvoja podeželja za obdobje do 2020

Program razvoja podeželja za obdobje do leta 2020 zagotavlja 1,1 milijarde evrov. Katerim ukrepom bo ta denar namenjen, bo spodbujal pridelavo hrane ali opuščanje kmetovanja? Dozdajšnje kmetijsko-okoljske ukrepe v novem obdobju nadomeščajo veliko bolj zahtevni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. Stroka in kmetje imajo k tem vrsto pripomb. O slabostih in priložnostih, ki jih prinaša večletni program razvoja podeželja, bomo govorili v Studiu ob 17h.


25.02.2015

Mala pravosodna reforma

Ali bodo sodni cenilci in izvedenci lahko ta naziv v prihodnje uporabljali samo še takrat, kadar jih bo za to delo imenovalo sodišče, v drugih primerih pa ne? Bodo kadar bodo delali za stranke izven sodnih področij samo še cenilci in izvedenci? Temu v cenilskih in izvedenskih organizacijah večinoma nasprotujejo. In zakaj pravosodno ministrstvo sploh predlaga takšno ureditev? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.


25.02.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


24.02.2015

Izplačilo deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo

V skladu z lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice mora Slovenija do sredine julija zagotoviti izplačilo doslej neizplačanih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo. Kako namerava to storiti, kaj bo to pomenilo za proračun, ali bo povrnitev večjega dela tega denarja lahko zahtevala od drugih naslednic, pa tudi, kaj bo storila za to, da bo Ljubljanska banka Zagreb prišla do svojih terjatev v dobro delujočih hrvaških podjetjih – ta vprašanja bomo postavili gostom v današnjem Studiu ob 17h.


23.02.2015

Uresničevanje strategije razvoja turizma

Slovenija bi za učinkovito promocijo naše dežele potrebovala okoli 20 milijonov na leto ocenjujejo turistični delavci, letos bo na voljo le asketskih 6. A to še zdaleč ni edina težava našega turizma, ki kljub rekordnim številkam z obiski tujcev, močno šepa pri tistih, ki kažejo finančno realnost, saj je panoga že leta v izgubi. Dobra novica pa je ta, da dobimo nazaj samostojno nacionalno turistično organizacijo, toda, ali je ta korak dovolj za tako potrebno uresničevanje strategije razvoja našega turizma? Tudi to bomo v tokratnem Studiu ob 17ih vprašali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, nekdaj uspešnega delavca v turizmu.


20.02.2015

Bo policiji zmanjkalo denarja za izvajanje rednih nalog?

Še pred kratkim smo lahko v parlamentu poslušali obljube o dodatnih sredstvih, ki naj bi jih dobilo notranje ministrstvo, a so poslanci na svoje obljube hitro pozabili. Če bo sprejet zdajšnji predlog rebalansa proračuna, bo namreč policiji že sredi leta zmanjkalo denarja za izvajanje rednih nalog. Kaj to pomeni za njeno delo in za vse nas, ki uporabljamo njene storitve, in ali to pomeni ukinjanje določenih storitev ali celo njihov prenos v zasebni sektor. Več o tem v oddaji Studio ob 17ih, ki jo pripravlja Robert Škrjanc.


19.02.2015

Prostotrgovinski sporazum

Prostotrgovinski sporazum, o katerem se pogajajo Evropska unija in Združene države, s kratico TTIP, naj bi odpravil predvsem necarinske ovire, kar bo imelo posledice na področju hrane, okolja, kemikalij in zdravil. V kmetijstvu gre za prepad med dvema svetovoma, posledice odprave zaščit pa so nepredvidljive, tako za proizvajalce kot kupce. Ali bomo še imeli lokalne kmetijske proizvajalce ali bomo odvisni od korporacij in kakšna bo kakovost naše hrane? Kako se Slovenija pripravlja na spremembe? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl


18.02.2015

Stranke- O proračunu in aktualnostih

Proračun vse bolj postaja potegovanje za to, da se ne odreže preveč denarja za osnovno delovanje služb, policije, šolstva, raziskovanja in sociale. Letos je rebalans še posebej občutljiv zaradi nujnega zniževanja primanjkljaja pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. V današnjem Studiu ob 17-ih se bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank opredelili do rebalansa proračuna. Komentirali pa bodo tudi najnovejše dogajanje o položaju DUTB ter tudi o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank. Politične stranke o aktualnostih z voditeljico Zdenko Bakalar v Studiu ob 17-ih


17.02.2015

Železniški drugi tir Divača-Koper

Še nekaj več kot en teden je do izteka roka za prijavo na evropska sredstva za graditev drugega železniškega tira od Kopra do Divače. Dvomi o tem, ali se bomo prijavili, so odpravljeni, ostaja temeljno vprašanje, kako najti milijardo evrov za največji infrastrukturni projekt v Sloveniji doslej. Bomo uspeli najti zasebnega vlagatelja, bomo ponudili koncesijo za tretji pomol ali prodali del Luke in Slovenskih železnic? Danes v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.


16.02.2015

Gost Boštjan Jazbec

Kako je zares potekala več milijardna bančna sanacija, je bil izbris imetnikov bančnih delnic in obveznic res nujen, kdaj bomo vendarle dočakali kreditno rast podjetij in koliko bank bomo imeli ob tem času prihodnje leto? O tem v Studiu ob sedemnajstih z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, in voditeljico Urško Jereb Brankovič.


13.02.2015

Zamejci

Slovenci v Italiji ter Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem po več kot štirih letih končujejo doslej največji skupni projekt Jezik Lingua, vreden 3 milijone evrov, ki je sad ustvarjalnega sodelovanja obeh narodnih skupnosti na različnih področjih. O tem več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič. V pogovoru z gosti iz vseh treh držav bo nanizala še več podobnosti in razlik med avtohtonima slovensko in italijansko narodno skupnostjo.


12.02.2015

Grčija

Spopadanje z grško dolžniško krizo je preizkusni kamen trdnosti in delovanja evropske skupnosti ter prihodnje evropske ureditve. Grčija bi morala za izpolnitev dogovorov z javnimi posojilodajalci žrtvovati kakovost življenja svojih državljanov. Temu se upirajo tudi marsikje drugje v Evropi, med drugim v Španiji in na Irskem. Bo Grčiji in preostali Evropi uspelo najti kompromis za razbremenitev dolga ali ostrih pogojev, ki jih mora helenska republika izpolnjevati v zameno za dobljena posojila? Voditelji članic Unije se te dni v Bruslju pogovarjajo tudi o tem. O pričakovanjih, dogajanju in širših odprtih vprašanjih, ki se odpirajo v zvezi z Grčijo, v četrtkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


11.02.2015

Ukrajina

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


10.02.2015

Varčevanje v šolstvu

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 120 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov