Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


12.01.2015

Po volitvah na Hrvaškem

Izid predsedniških volitev na Hrvaškem je pokazal veliko razdeljenost tamkajšnjega volilnega telesa. Le nekaj tisoč glasov razlike je odločilo, da bo prihodnjih pet let Hrvaško vodila kandidatka desnice Kolinda Grabar Kitarović. Kaj izid volitev pomeni za našo južno sosedo, kaj napoveduje za parlamentarne volitve, ki bodo prav tako letos, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.


09.01.2015

Zimska turistična ponudba

Letošnja zima in sneg, ki ga sicer ni v izobilju, sta poleg smučarjev razveselila tudi privržence nekaterih drugih zimskih športov: smučarskega teka, sankanja, krpljanja in zimskih pohodov. Vse več ljudi se iz napornega in stresnega vsakdana umika v naravo. Kako se razvijajo ti rekreativni športi in kako je poleg užitkov poskrbljeno za varnost? So že zdaj ali bodo morda šele v prihodnje ti, tudi adrenalinski športi, pomemben del turistične ponudbe v slovenskih zimskih središčih in drugih krajih. Več v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.


08.01.2015

Euro(pa) pod pritiskom

Krize ni konec, le potuhnila se je. Evropa je v nekaj letih sprejela in uresničila nekaj ukrepov, od reševalnega mehanizma in bančne unije do ukrepov Evropske centralne banke, ki so podprli skupno valuto in utišali tiste, ki so neutrudno napovedovali konec evra. A negotovost se počasi vrača. Grčija je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Če zmaga skrajno leva stranka Siriza, bo zahtevala umik varčevalnih ukrepov in konec prodaje državnega premoženja. Ali bi Nemčija to dovolila, bi evrsko območje preneslo morebiten izstop Grčije? Je to morda priložnost, da se na evropski ravni začnemo pogovarjati vsaj o razbremenitvi dušečih javnih dolgov? Z novim letom je dobila evro še Litva. Kakšni časi se ji obetajo in navsezadnje, kaj piše pod črto, ki jo vlečemo v Sloveniji pod uvedbo evra pred osmimi leti? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


07.01.2015

Evtanazija

Ali gre za prvo znano evtanazijo pri nas? Hipokratova prisega in etični kodeks zavezujeta zdravnike k spoštovanju življenja , toda etičnih dilem ob trpljenju bolnika je veliko. Namerno skrajšanje življenja se pri nas enači z umorom, kako pa je to urejeno v tujini? V nekaterih državah, kjer je denimo dovoljena pomoč pri samomoru, je namreč dovoljena tudi evtanazija. To bo tudi tema današnjega Studia ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.


06.01.2015

Gospodarski pregled v letu 2014

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


05.01.2015

Svet v letu 2014

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.01.2015

Svet v letu 2014

Kakšen je bil svet v letu 2014? Četrt stoletja po padcu železne zavese nastaja nov zid med vzhodom in zahodom; tokrat v Ukrajini. Gospodarska premoč Združenih držav in Evrope upada, težišče se seli v vse hitreje rastočo Azijo. Elite na zahodu se vse bolj obubožanih množic lotevajo s stopnjevanjem represije, globalne finančne institucije in korporacije pa so močnejše kot kdaj prej. Še nikoli ni bilo na svetu toliko konfliktov in beguncev. Kakšen je bil svet v letu 2014, v današnjem Studiu ob 17ih. S Sandro Brankovič Brecl


30.12.2014

Svet v letu 2014

Kakšno je bilo iztekajoče se leto? Četrt stoletja po padcu železne zavese nastaja nov zid med vzhodom in zahodom; tokrat v Ukrajini, kjer so trčili interesi Združenih držav Amerike in Rusije. Gospodarska premoč Združenih držav in Evrope upada, težišče se seli v vse hitreje rastočo Azijo. Elite na zahodu se vse bolj obubožanih množic lotevajo s stopnjevanjem represije, globalne finančne institucije in korporacije pa so močnejše kot kdaj prej. Še nikoli ni bilo na svetu toliko konfliktov in beguncev. Kakšen je bil svet v letu 2014, v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Sandro Brankovič Brecl


29.12.2014

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


26.12.2014

Samostojna Slovenija in njeni ljudje

26-ti december nas spominja na to, da smo državljani Slovenije v slogi in s pogumom dosegli svojo državo, kriza pa nas je opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti, smo slišali naše državnike govoriti na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo dali besedo tistim, ki so stari toliko kot slovenska samostojnost, torej generaciji, rojeni v obdobju nastanka samostojne države. Kako vidijo Slovenijo in slovensko družbo, njeno prihodnost, sebe v njej ter tudi koliko poznajo njeno zgodovino in dogajanje v obdobju njihovega rojstva? Oddajo ob pomoči kolegov dopisnikov pripravlja in vodi Liana Buršič.


24.12.2014

Dostojanstvo

Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Tako se glasi prvi člen deklaracije o človekovih pravicah. Deklaracije, ki je – na ruševinah druge svetovne vojne – nastala kot opomin in zaveza, da je človek vreden zato, ker je, ker živi, in ne, ker pripada neki rasi ali ideologiji. Danes, leta 2014, stopamo po nekih drugih ruševinah, ki jih za seboj puščajo interesi svetovnih velesil in kapitala. Zdi se, da se dostojanstvo človeka vse preveč meri le še po njegovi storilnosti. Na božični večer bomo o tem razmišljali s filozofom in teologom dr. Edvardom Kovačem, pravnikom dr. Ernestom Petričem in ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem. Oddajo pripravlja Boštjan Debevec. Avtor prispevka: Boštjan Debevec


23.12.2014

Gospodarski pregled v letu 2014

Slovenija se je letos po skoraj šestih letih upadanja gospodarske rasti končno izvila iz primeža krize. BDP narašča, brezposelnost se zelo počasi zmanjšuje in več-milijardna bančna luknja je vsaj za zdaj zamašena. Kaj storiti, da bo rast prepričljivejša, kako pospešiti sanacijo tako bank kot podjetij, okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter ob tem voditi pametno ekonomsko politiko, ki ne bo dodatno obtežila poslovanja podjetij, hkrati pa bo prek strukturnih reform razbremenila javne finance? V današnjem pregledu gospodarstva v letu, ki se poslavlja, o vsem naštetem ter tudi pričakovanjih za leto, ki prihaja, z gosti v Studiu ob 17-ih Urška Jereb Brankovič.


22.12.2014

Rezi v kulturo

V Mariboru je kljub pritiskom javnosti in stroke usoda kulture nejasna. Kaj bi v praksi povzročili grobi rezi v denar, namenjen zanjo, in kaj bi ti pomenili za razvoj drugega največjega slovenskega mesta, že sicer ujetega v krč brezposelnosti? Na vprašanja voditeljice Simone Kopinšek bodo odgovarjali predstavniki mestnih oblasti in kulturnih ustanov.


19.12.2014

Energetske izkaznice

Od novega leta bo pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem obvezno navesti podatke o energijski učinkovitosti stavbe v energetski izkaznici. O tem, zakaj pravzaprav potrebujemo ta dokument, kako so pristojni rešili nekatere zaplete v zvezi s tem in kaj novost pomeni za trg nepremičnin, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Z vprašanji strokovnjakom boste lahko sodelovali tudi poslušalci. Z voditeljico Erno Strniša.


18.12.2014

Afganistan

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


17.12.2014

Premiki v svetovnem gospodarstvu

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.12.2014

Homeopatska medicina - uradno?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.12.2014

Po podnebni konferenci

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


12.12.2014

Voluntersko delo mladih

Brezplačno pripravništvo se je izrodilo v novodobno suženjstvo. V želji po čim večji prožnosti trga dela, predvsem pa v prizadevanjih po čim večjem zmanjševanju stroškov dela, delodajalci ukrepajo zelo različno. Problem so zlasti legalne luknje v zakonu. Zakaj mlade silijo v brezplačno delo? Zakaj preprosto ne ukinejo takšne oblike dela? Kaj bo v zvezi s tem storila država? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.


11.12.2014

Mariborska občina pred bankrotom?

Je Mariborska blagajna res skoraj prazna in občina tik pred bankrotom, kot je pred dnevi sporočil župan Andrej Fištravec in napovedal, da da bodo iz proračuna izpadli vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. Mariborčane pa naj bi zadele visoke podražitve komunale,vrtcev in davek na dež. Se je denar vendarle našel ? Kaj se dogaja v Mariboru v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dejanom Ratom.


Stran 122 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov