Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


11.01.2016

Zdravstveni sistem: potrebe po reformi

V današnjem Studiu ob 17ih bomo analizirali slovensko zdravstvo, za katero pristojna ministrica trdi, da je daleč od kolapsa. Katera področja torej kličejo po korenitih spremembah? Je to dostopnost pregledov, zlasti specialističnih, kjer so čakalne vrste že nehumano dolge? Kako naj bi v prihodnje financirali zdravstvo – bomo ohranili takšno dopolnilno zavarovanje? V današnji oddaji o tegobah in rešitvah zdravstva z voditeljico Snežano Ilijaš.


08.01.2016

Alkoholizem med mladimi

Zloraba alkohola je hud problem, zlasti med mladimi, katerih preživljanje prostega časa, tudi med prazniki, je povezano s prekomernim pitjem alkohola. Kar 40 odstotkov slovenskih 15-letnikov je uživalo alkohol že pred 13-im letom, kar utegne imeti precejšnje posledice na njihov razvoj in zdravje. O alkoholizmu med mladimi kot družbenem problemu bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Leo Ogrin.


07.01.2016

Opozicija o aktualnostih

Kako opozicija ocenjuje delo vlade, kako ocenjuje lastne dosežke, kaj nam pripravlja za letos? Je lahko Slovenija v letu, ko zaznamujemo 25-to obletnico razglasitve samostojnosti, sploh še enotna? Po pogovoru s predsednikom vlade bomo tako danes v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino gostili predstavnike parlamentarne opozicije.


06.01.2016

Oporečen med

Te dni se pogosto sprašujemo, kakšen med uživamo. Kaj se dogaja z medom v Sloveniji? Zakaj so čebelarji posegali po zdravilih zoper varojo na črnem trgu? Zakaj so zdravila za čebele pri nas dražja kot v tujini in kako urediti trg s temi zdravili še pred novo sezono zdravljenja? O tem v Studiu ob 17ih Jernejka Drolec z gosti.


05.01.2016

Letni pregled gospodarstva

Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum, pomagali Grčiji, in se tudi motili.O uspehih in zmotah v letnem pregledu gospodarstva. Ključne poudarke je povezala Urška Jereb Brankovič .


04.01.2016

Letni notranjepolitični pregled

V današnjem Studiu ob 17ih se bomo sprehodili čez najodmevnejše politične dogodke preteklega leta. Politika je tudi v letu 2015 dokazovala, da gre za umetnost mogočega. Že videna politična kopja so se lomila ob migrantski krizi, pravicah istospolnih, privatizaciji, zadevi Patria, bizarnih kadrovskih potezah in ministrih, ki so ali pa niso preživeli afer. Z Natašo Mulec.


31.12.2015

Pregled športa v letu 2015

V današnjem Studiu ob 17-ih vas vabimo k poslušanju pregleda športa v letu 2015. Slišali boste, kaj je odločilo boje za velike kristalne globuse, kako so si uspeh kariere priigrali odbojkarski reprezentanti in kaj so povedali nekateri največji slovenski športniki, ki so letos končali svojo kariero. Izstopajoči športniki in športni dogodki v letu 2015 ter Luka Petrič.


30.12.2015

Pregled kulture 2015

Sredin Studio ob 17ih prinaša pregled najvidnejših kulturnih dogodkov leta 2015. Kaj smo v Fabianijevem letu gledali na odrih in v kinodvoranah ter na razstavah, kaj poslušali na koncertih, kdo od slovenskih in tujih ustvarjalcev je požel največ pozornosti - o vsem tem in še marsičem v mozaiku prispevkov o kulturi v iztekajočem se letu s Tadejo Krečič.


29.12.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.12.2015

Letni pregled gospodarstva

Kaj se je v 2015 dogajalo v slovenskem gospodarstvu? Na novo smo zaposlili 25 tisoč ljudi. Dobili smo načrt kako bolje upravljati 12 milijard državnega premoženja , prodali smo NKBM, obglavili vrh slabe banke, ugasnili socialni sporazum,pomagali Grčiji, očitno pa smo se po besedah finančnega ministra Mramorja tudi precej motili … O tej in še kakšni zmoti v 2015 poslušajte v letnem pregledu gospodarstva.


26.12.2015

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.


24.12.2015

Povolilna Španija

Tema današnjega Studia ob 17ih bo povolilna Španija. Potem ko sta špansko politiko vse od konca Francove diktature obvladovali le dve glavni stranki – Ljudska stranka in Socialisti – so bile nedeljske volitve prelomnica, ki naj bi označevala konec dvostrankarskega sistema. Skoraj tretjino glasov sta namreč dobili dve relativno novi stranki, Podemos in Ciudadanos. Največ glasov je sicer znova dobila Ljudska stranka, vendar oblikovanje vlade tokrat zanjo ne bo lahka naloga. V S17ih z voditeljico Špelo Novak.


23.12.2015

Studio ob 17h

23. decembra 1990 smo se slovenski volivci na plebiscitu odločali "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država". Na volišča je prišlo kar 95 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 88,5 odstotkov jih je obkrožilo DA: Slovenija naj postane samostojna država. In to se je tudi zgodilo. Leto kasneje je državni zbor sprejel slovensko ustavo. In kako je 25 let kasneje? So se takratna pričakovanja uresničila? Kje je plebiscitarna enotnost političnih strank? Kako "živi" ustava? Katere so ključne naloge ustavnega sodišča in kako jih opravlja? O tem se bomo v Studiu ob 17-ih pogovarjali z nekaterimi ključnimi akterji osamosvojitvenega časa in aktualnim predsednikom ustavnega sodišča.


22.12.2015

Dr. Miro Cerar

V današnjem Studiu ob 17ih gostimo predsednika vlade. Povprašali ga bomo o številnih aktualnih vprašanjih od ograj in rekonstrukcije vlade do težav v koaliciji in usihajoče podpore vladi.


21.12.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.12.2015

Z žico obdana Slovenija

Slovenija bo postavila bodečo žico ob celotni meji s Hrvaško, napoveduje vlada. Postavljena bo, dokler se tok beguncev prek Balkana ne bo zaustavil. Začasni ukrep, kot mu pravijo, torej ne bo kratkotrajen. Kako je že in kako bo žica zarezala v življenje ljudi in živali ob meji ter koliko svobode bomo žrtvovali za varnost, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.


17.12.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


16.12.2015

Nezadovoljni kulturniki

Bo premier Miro Cerar odstavil ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, kot to od njega zahteva nacionalni svet za kulturo? Pozivajo ga, naj kulturi zagotovi boljše vodstvo ter na ministrski položaj imenuje suvereno osebnost s sposobnostjo vodenja in sodelovanja. Rok se izteče jutri ali pa bo nacionalni svet za kulturo odstopil. V Arsovem forumu na tretjem programu in v Studiu ob 17ih na prvem bomo osvetlili zahteve podpisnikov in odziv vlade, pa tudi širši družbeni kontekst, ki določa razmere v kulturi. Voditeljica bo Tina Kozin.


15.12.2015

Soočenje pred referendumom

Bo izenačitev pravic vseh parov ogrozila družino ter ukinila zakonsko zvezo moškega in ženske? So istospolni pari res neprimerni starši? Na ta in še druga vprašanja bo v zadnjem tednu pred nedeljskim referendumom o izenačitvi pravic vseh parov v Studiu ob 17-ih odgovarjalo tokratnih deset sodelujočih v kampanji. Voditeljica bo Nataša Lang.


14.12.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 109 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov