Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


08.02.2016

Prešernovi nagrajenci

Na današnji kulturni dan predstavljamo letošnje dobitnike najvišjih priznanj za umetnostne dosežke, ki jih podeljujejo že skoraj 7 desetletij. Slišali boste pogovora s pisateljem Tonetom Partljičem in skladateljem Ivom Petrićem, ki sta bila nagrajena za življenjsko delo, predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada. V današnji Ars humani na Tretjem in Studiu ob 17h na Prvem programu.


05.02.2016

Narodna galerija

Narodna galerija je v prvih dneh po odprtju pokala po šivih. Razširjena zbirka zakladnice likovne umetnosti naših krajev je v prenovljen Narodni dom v Ljubljani privabila množico obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, ne brez razloga. Zbirka je odslej veliko bolj obsežna, marsikatera umetnina je na novo restavrirana, zlato spet sije s stropov kot pred 120-imi leti. Med stare in nove zaklade Narodne galerije se bomo podali v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.


04.02.2016

Delo v tujini

Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini – z Urško Valjavec.


03.02.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.02.2016

Padec cen nafte

Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji se še naprej znižujejo in so bile nazadnje tako nizke pred šestimi oziroma sedmimi leti. Prav v tem času se je vlada odločila za postopno sproščanje cen naftnih derivatov. Za začetek država ne bo več določala cen višjeoktanskih bencinov, že čez nekaj mesecev lahko sledi tudi sprostitev cen bolj prodajanih goriv. Trgovci se veselijo tega, kupci pa malo manj, a zaradi dogajanja na svetovnih trgih nič ne kaže, da bosta nafta in z njo bencin spet kmalu dosegla take cene kot pred nekaj leti. Tudi o tem, kako dolgo bodo države proizvajalke nafte vztrajale v tekmi pretirane proizvodnje in kako nizke cene vplivajo na domače gospodarstvo, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.


01.02.2016

Nauk sobotne tragične nesreče

Kateri so vzroki za sobotno tragično verižno trčenje v megli in kaj bi se bilo dobro naučiti iz te najhujše nesreče v Sloveniji doslej? Če so – kot običajno – ljudje na terenu ravnali tako, kot so najbolje vedeli in znali, se sprašujemo, ali je Dars storil vse, kar je treba. Je bilo na avtocesti dovolj policistov? In ne nazadnje: koliko sta bili krivi neumnost in nepazljivost udeležencev v prometu – v današnjem Studiu ob 17 ih z voditeljem Robertom Škrjancem.


29.01.2016

Izumiranje vrst v Sloveniji

V vrsti kriz se še najmanj ukvarjamo z okoljsko, kar utegne biti usodno. V svetu hitro izumirajo rastlinske in živalske vrste. Človek porabi zase že 40 odstotkov rastlinskih dobrin na letni ravni. Tudi v Sloveniji, ki se rada pohvali z naravnim bogastvom, številke vzbujajo zaskrbljenost. Razmere so ugodne za manj kot tretjino vrst, ki jih varuje Natura 2000. Medtem ko se pritisk človeka na prostor povečuje, pristojno ministrstvo zamuja s pripravo ključnih dokumentov. Kako dolgo bo zdržala veja, na kateri sedimo, preverjamo v Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.


28.01.2016

Stečaj Peka

Tržiški Peko je v stečaju, proizvodnja se je ustavila, 156 zaposlenih pa je dobilo odpovedi. Stečaj Peka je najbolj prizadel delavce. Ti za propad podjetja krivijo državo, ki skupaj z bankami ni podprla dokapitalizacije, je pa v preteklosti vanj vložila več milijonov evrov. Peko je v svojem najbolj uspešnem obdobju zaposloval 5 tisoč 500 ljudi, zdaj pa ostaja skoraj brez premoženja. Kakšna prihodnost čaka težko zaposljive delavce, kaj bo ob zdesetkanem premoženju sploh še ostalo v stečajni masi, se stečaji v delovno intenzivnih panogah začenjajo prepozno? Stečaj Peka ima tudi širše posledice - med drugim opozarja na usihanje čevljarstva in izginjanje prepoznavnih blagovnih znamk. Več v Studiu ob 17-ih.


27.01.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


26.01.2016

Kako Univerzi povrniti ugled?

Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.


25.01.2016

Studio ob 17h

Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini - z Urško Valjavec.


22.01.2016

Onesnaženost in razpis EKO sklada

Slovenija je med bolj onesnaženimi s prašnimi delci v Evropi. Prekomerni koncentraciji teh delcev je izpostavljena skoraj polovica prebivalcev in to že ogroža njihovo zdravje. Onesnaženost te vrste povzročajo individualna kurišča in promet. Zdaj je odprt razpis Eko sklada za brezplačno zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva za socialno ogrožene prebivalce najbolj onesnaženih območij. Kaj omogoča razpis, kako do teh sredstev in kateri so pomisleki, v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Karmen Štrancar Rajevec.


21.01.2016

Begunci

Današnji Studio ob 17ih bo namenjen aktualnim odločitvam o begunski problematiki. Ob pomanjkanju skupne evropske politike, ko gre za ravnanje z begunci, so posamezne evropske države začele oblikovati – za zdaj – politična sporočila, da tako, kot je šlo doslej, ne bo šlo več. Ravnanje Slovenije bo odvisno predvsem od tega, kaj bosta v prihodnjih tednih storili Nemčija in Avstrija. Nekaj usmeritev bo sporočila vlada po seji. Kakšna so predvidevanja in v kakšno Evropo se bomo zbudili? Voditelj oddaje bo Tomaž Celestina.


20.01.2016

Anomalije plačnega sistema (afera z dodatki)

Afera z dodatki za stalno pripravljenost, ki si jih je izplačevala peščica univerzitetnih profesorjev, je vnovič pokazala, da je plačni sistem mogoče izigrati. Se to dogaja še kje v javnem sektorju, pa ne vemo tega? Katere nepravilnosti se skrivajo v zakonu in kateri poklici so zares prikrajšani, pa se pristojni ne vznemirjajo? In ne nazadnje: kako bomo ravnali ob morebitni novi razkriti nezakonitosti? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Niko Benedik.


19.01.2016

DARS in politično kadrovanje

Oditi je morala sedma uprava DARSa, celoten mandat se je obdržala samo prva. Vsaka politična opcija je na odgovorna strokovna mesta sčasoma postavila svoje kadre. Prek delovanja DARSa se pretakajo ogromna finančna sredstva. Tako velik sistem in tolikšna finančna sredstva so vedno privlačila politiko. Kaj to pomeni za strokovno in verodostojno delovanje? Osnovna naloga DARSa je izgradnja in vzdrževanje avtocest; kako naprej in kako se bo preoblikoval DARS, o tem v današnjem STUDIU OB 17ih z voditeljico Alenko Terlep.


18.01.2016

Kitajske borze strašijo

Napovedi o ohlajanju gospodarske rasti so prestrašile vlagatelje na kitajski borzi, panika pa se je razširila tudi na svetovne borze. Novo leto se je na kapitalskih trgih začelo izjemno nestabilno. Je to napoved za celotno leto? Tudi če kitajskim oblastem uspe začasno ustaviti padanje vrednosti juana in omejiti strah, je vprašanje, katero smer dolgoročno ubira Kitajska in kako bo to vplivalo na zahod.


15.01.2016

Nadzor nad orožjem

Po terorističnih napadih v Uniji namerava Evropska komisija z direktivo okrepiti nadzor nad nakupom in posedovanjem orožja. A predlagani ukrepi bi prizadeli predvsem tiste, ki se zakonito in vestno ukvarjajo z orožjem – torej športne strelce, zbiralce in lovce, ki opozarjajo, da napadalci uporabljajo predvsem orožje s črnega trga. Kaj predlaga direktiva in katere so glavne kritike, pa z gosti v Studiu ob 17-ih. Voditelj: Robert Škrjanc


14.01.2016

Slovenci v Italiji

Slovenci v Italiji skupaj zmorejo. To je edina pot k uspehu, ki koristi vsem, kar so rojaki dokazali pred nekaj več kot pol leta z odprtjem slovenskega knjižnega središča v Trstu, ki je z uspešnim delom doslej preseglo še tako velika pričakovanja. Bodo stopili skupaj tudi pred novimi letošnjimi izzivi, ki jim stopajo naproti z dobro denarno popotnico? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič.


13.01.2016

Poljska

Poljska nacionalistična konservativna stranka Zakon in pravičnost si je s spornima zakonoma zagotovila vpliv na ustavno sodišče ter nacionalne medije. V Bruslju se je sprožil alarm glede stanja vladavine prava v največji vzhodno-evropski državi članici, ki postaja politično in gospodarsko vse bolj vplivna, vendar se odkrito zgleduje po nacionalističnih politikah madžarskega premierja Viktorja Orbana. Bo Unija zaščitila temeljne evropske vrednote? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.


12.01.2016

Nova prostorska zakonodaja

V Sloveniji je kar 9 tisoč črnih gradenj brez vsakršne dokumentacije, čaka pa nas legalizacija večine tistih, ki so označene kot nenevarne. Bo med njimi tudi razvpita Türkova sušilnica sadja, ob kateri se sprašujemo: je mogoče doseči enakost pred zakonom? Še teden dni je v javni razpravi nova gradbena in prostorska zakonodaja, ki bo na novo uredila to področje. Predvsem si bo treba za gradbena dovoljenja priskrbeti veliko manj dokumentacije, prostorski akti naj bi bili preprostejši, samograditeljstvo bo urejeno drugače. Katere bodo še druge novosti nove zakonodaje, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.


Stran 108 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov