Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


21.10.2016

Prinaša novi zakon o dimnikarskih storitvah večjo varnost za uporabnike?

Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev, je pred tretjim branjem, večina poslancev pa je, kot kaže, naklonjena predlogu, po katerem naj bi nov sistem zaživel z letom 2017. Če bo zakon sprejet, licence ne bodo krajevno in časovno omejene, uporabniki si bodo dimnikarja lahko izbrali sami, namesto sedanjih fiksnih cen pa nov zakon predvideva zgolj najvišje cene. Kakšen bo nadzor nad izvajanjem zakona, ali novi zakon uporabnikom prinaša večjo varnost in morda tudi višje cene, o tem bomo govorili v petkovem Studiu ob 17h. Pripravlja Peter Močnik.


20.10.2016

Slovenija zapira meje za begunce

Migracijske razmere pri nas so trenutno stabilne, a na notranjem ministrstvu opozarjajo, da se to lahko hitro spremeni. Razmere v Turčiji in Srbiji so negotove, tam namreč čaka več tisoč beguncev, ki želijo pot nadaljevati proti severu. Slovenija se tako lahko v kratkem znajde pod velikim pritiskom nezakonitih prebežnikov. Na notranjem ministrstvu so zato pripravili osnutek sprememb zakona o tujcih, ki uvaja ostre ukrepe. V razmerah, ko bi bila ogrožena javni red in notranja varnost države, policija med drugim prebežnikom ne bi več dovolila vstopa. Vrata pa bi zaprli tudi prosilcem za azil. Nevladne organizacije so že na nogah in opozarjajo, da je taka ureditev v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo. Ali je tako ostra politika do beguncev upravičena? Kje so pomisleki? O tem bomo govorili v Studiu ob 17h z voditeljico Lucijo Dimnik Rikič.


19.10.2016

CETA

CETA – Celoviti sporazum med Evropsko unijo in Kanado je naletel na nekaj političnih ovir. Kljub prilaganju posebne skupne izjave k sporazumu, ki odgovarja na pomisleke in strahove držav, očitno niso pomirjeni čisto vsi. Slovenska vlada CETO podpira, končno besedo pred uveljavitvijo sporazuma pa bo imel državni zbor. O sprejemanju CETE, učinkih na Slovenijo in pomislekih bo tekla beseda v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


18.10.2016

Interpelacija ministrice Kolar Celarc

Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc je doletela interpelacija, v kateri ji očitajo zamudo pri pripravi ključne zakonodaje za celostno zdravstveno reformo, prav tako naj bi bila odgovorna za slabo finančno stanje v zdravstvu, nenehno podaljševanje čakalnih vrst ter za neustrezno delovanje urgentnih centrov. Soodgovorna naj bi bila tudi za slabo poslovanje javnih zavodov in korupcijo, posledica vsega tega pa je predvsem izgubljeno zaupanje ljudi v zdravstvene ustanove. Spremljali bomo razpravo v parlamentu in dogajanje komentirali z gosti v studiu.


17.10.2016

Otroci s posebnimi potrebami – predlog zakona o zgodnji obravnavi

V Sloveniji je 10 tisoč otrok z motnjami v duševnem razvoju. Zgodnji začetek pomoči otroku in njegovi družini je zelo pomemben, saj ima prikrajšanost v zgodnjem otroštvu težko popravljive posledice pozneje v življenju. Toda na zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami čakamo že desetletje. Z novim predlogom zakona se morda le premika. Kaj bi moral vsebovati, kakšno podporo potrebujejo starši in vsa otrokova družina – o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Medved.


14.10.2016

Borštnikovo srečanje

V Mariboru se nocoj začenja 51-ti Festival Borštnikovo srečanje, nacionalni festival slovenskih gledališč. Selektorica letošnjega je za tekmovalni program izbrala enajst od dvanajstih možnih predstav, ki si jih bo občinstvo ogledalo do 23-ega oktobra. O festivalu, razvojnih smereh slovenskega sodobnega gledališča in izzivih v Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.


13.10.2016

Zavržena hrana

Na eni strani revščina, na drugi velika količina hrane, ki konča v smetnjakih. Zakonodaja velikokrat ne dopušča, da bi jo podarili tistim, ki bi jo potrebovali. Ekologi brez meja so v teh dneh začeli nov projekt »Ne meč´mo hrane stran!«, katerega cilj je raziskati stanje na tem področju ter preprečiti zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše. Hkrati si s projektom prizadevajo za ozaveščanje o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.


12.10.2016

Kriminalistične preiskave in čakalne vrste v zdravstvu

Čakalne dobe v zdravstvu so znova naplavile na dan kriminalno početje. Tokrat kriminalisti v ljubljanskem Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu preiskujejo podkupovanje zdravnikov, da bi ti omogočili preskakovanje čakalnih vrst. Tudi v ozadju izolskega primera, v katerem so umrli trije ljudje, so bile nedopustno dolgotrajne čakalne dobe. Kaj dela ministrstvo za zdravje, da bi skrajšalo čakalne dobe, kdo nadzoruje sezname čakajočih in kako preprečiti goljufije, bo tema današnjega Studia ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.


11.10.2016

Zakon o visokem šolstvu

Kje je naše visoko šolstvo v mednarodnem prostoru, kaj prinaša novela zakona o visokem šolstvu, zakaj se naši študenti ne udeležujejo radi študijskih izmenjav v tujini? O tem in izzivih na začetku študijskega leta se bo z rektorjema naših največjih univerz, ljubljanske in mariborske ter predstavnikoma pristojnega ministrstva in študentov pogovarjala Nataša Lang.


10.10.2016

Ameriška predsedniška kampanja

Ameriška predsedniška kampanja je dosegla vrhunec. Demokratska kandidatka Hillary Clinton za zdaj vodi, tudi zaradi nepremišljenih izjav svojega republikanskega tekmeca, milijarderja Donalda Trumpa. A boj za Belo hišo še ni odločen. Oba tekmeca v televizijskih nastopih in potovanjih po državi skušata prepričati še neodločene volivke in volivce. V Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


07.10.2016

Letošnja trgatev

V vseh vinorodnih deželah Slovenije se bo ta konec tedna končala letošnja redna trgatev. Na trsih bo ostalo le še grozdje za posebna predikatna vina. Tisti, ki niso imeli težav s točo in pozebo, se veselijo dobrega in obilnega letnika. To je ob starih zalogah povzročilo nizke odkupne cene, ki ne pokrijejo stroškov pridelave grozdja. Tako so na vzhodu Slovenije že vskočili avstrijski vinarji z višjimi cenami. Več o letošnji trgatvi v Studiu ob 17ih Jože Žura z gosti.


06.10.2016

Nepremičnine in slaba banka

Družba za upravljanje terjatev bank je začela težko pričakovane prodajne dejavnosti stanovanj v Kopru in Ljubljani. Nokturno je na prodaj, številni pa se jezijo, ker so pričakovali nižje cene. Celovški dvori bodo na trgu prihodnji teden. Kakšna pa je preostala ponudba stanovanj? Po dolgotrajnem mrtvilu se nepremičninski trg končno oživlja, celo tako, da se vrstijo nakupi stanovanj kot finančne naložbe. Podrobno o nepremičninskem trgu z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob 17-ih.


05.10.2016

Proračun pred vrati

Zaradi gospodarskega okrevanja je manj sicer običajnega proračunskega hrupa. Po pravilu bodo vsa ministrstva dobila več denarja, vlada pa je za prednostna področja določila varnost, naložbe v infrastrukturo, znanost in zdravje. Z uvodno predstavitvijo proračunskih dokumentov se začenja skoraj dva meseca trajajoče potrjevanje proračunov. Kaj se skriva za devetimi milijardami in pol proračunske porabe, boste izvedeli v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditeljica bo Zdenka Bakalar.


04.10.2016

Bosna in Hercegovina

Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini so pokazale stopnjevanje napetosti na narodnostni podlagi. Tako so volilci v Republiki Srbski podprli politiko osamosvajanja, ki jo pooseblja Milorad Dodik, osrednje oblasti v Sarajevu pa upajo, da bo evropska politika vendarle združila prizadevanja tako bošnjaških kot srbskih in hrvaških politikov. O tem, kako realna je ta možnost, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


03.10.2016

Po referendumu na Madžarskem

Madžari so včeraj na referendumu kot prvi v Evropski uniji glasovali o begunskih kvotah, ki jih je določil Bruselj. Pod vplivom agresivne in negativne protimigrantske kampanje desničarskega premierja Viktorja Orbana sta se med Madžari okrepila strah ter odpor do migrantov in beguncev. Kako pa bo rezultat referenduma vplival na druge države članice Unije in kakšne bodo posledice za migrantsko politiko v Evropi? Z voditeljico Sandro Brankovič.


30.09.2016

Slovenska turno kolesarska pot

Turno kolesarstvo je pri nas vse bolj priljubljeno, kar so spoznali tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Na Slovenski turno-kolesarski poti, dolgi tisoč 800 kilometrov, kolesar z vzponi premaga 50 tisoč metrov višinske razlike, spoznava naravo, planinsko in narodopisno zgodovino ter na novo odkriva planinski svet. Slovenska turno-kolesarska pot je pomemben del trajnostnega turizma, kolesarji pa na 109-ih točkah z žigom dokazujejo svoj obisk - tudi v Mihelčičevem domu na Govejku, od koder bo v živo potekal Studio ob sedemnajstih, povezan s turnim kolesarstvom, izzivi in priložnostmi. Voditeljica Aljana Jocif.


29.09.2016

Ob protestu pomočnic vzgojiteljic

Pomočnice vzgojiteljic že dlje časa opozarjajo, da je njihovo delo prenizko vrednoteno in da je država pozabila na njihov karierni in profesionalni razvoj. S protestom pred vlado zahtevajo takojšnja pogajanja in dogovor o zvišanju svojih plač. V Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o položaju pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic, o njihovem delu in odgovornosti, pa tudi o tem, kaj je poslanstvo vrtcev in strokovnega kadra v njem, zakaj je zgodnje otroštvo tako pomembno za razvoj otroka ter zakaj ni vseeno, komu zaupamo otroka, ko ga oddamo v vrtec.


28.09.2016

Mala davčna reforma

Kaj prinaša mala davčna reforma, ki jo je včeraj sprejel državni zbor? Kakšne bodo spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij? Zaradi spremembe dohodninske lestvice bodo višje plače manj obremenjene z dohodnino. Izpad dohodnine v proračunu pa bodo nadomestili z višjim davkom od dobička in tudi bolj učinkovitim pobiranjem davkov. Kako bo torej po novem letu z obdavčitvijo plač in dobička, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.


27.09.2016

Starejši na trgu dela

Pred jutrišnjim začetkom Festivala za tretje življenjsko obdobje bomo v Studiu ob 17ih govorili o pomenu ohranjanja dragocenih izkušenj starejših za trg dela in širšo družbo ter o prenašanju teh izkušenj na mlajše generacije. Zanimal nas bo prehod iz delovno aktivne dobe v upokojitev ter katere možnosti se odprejo starejšim, ko končajo poklicno kariero. Prispevke s terena in razmišljanja gostov bo usklajevala voditeljica Urška Valjavec.


26.09.2016

Dileme večjezičnosti (drugi jezik v osnovni šoli)

Da znanje tujih jezikov bogati in usposablja, se načelno strinjajo vsi, vprašanje pa je, kako doseči večjezičnost. Na osnovnih šolah razmere pri poučevanju drugega tujega jezika niso urejene, opozarjajo starši, učitelji in ravnatelji. Med učenci so velike razlike v zainteresiranosti in zmožnostih učenja. Samo znanje angleškega jezika nas tudi še ne naredi za večjezično družbo. Večji delež tujih jezikov na račun drugih šolskih predmetov pa verjetno ne pride v poštev. Kako torej do večjezičnosti, v Studiu ob 17h ob evropskem dnevu jezikov z voditeljem Aleksandrom Čobcem.


Stran 99 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov