Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


20.12.2016

Novi teroristični napadi in dogajanje v Siriji

Svet sta sinoči pretresla dva nova teroristična napada. Prvi je odel v črnino Berlin, v drugem je bil ubit ruski veleposlanik v Ankari. Kako daljnosežne bodo posledice za rusko-turške odnose, ključne tudi za reševanje konflikta v Siriji? Kako so teroristični napadi povezani z razmerjem sil v Siriji in kaj za razplet tamkajšnje kalvarije pomeni padec Alepa v roke režimskih sil? Več o tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem.


19.12.2016

Zmogljivost mlade generacije

Pred počitnicami se sprašujemo, kakšen je šport po meri slovenskih otrok in mladostnikov ter kako dejavni so slovenski otroci. Kakšna so priporočila glede gibanja, kako aktivni so v šoli in zunaj nje, smo z zmogljivostjo slovenskih otrok lahko zadovoljni? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih iskala Uršula Majcen.


16.12.2016

Papež Frančišek in njegov pontifikat

Ob 80. rojstnem dnevu papeža Frančiška bomo osvetlili njegov pontifikat. Izoblikoval je izrazito pozitivno medijsko podobo verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in nasploh ne obsoja nikogar. Po drugi strani pa so vse glasnejše kritike, predvsem v katoliških krogih, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v njegovi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose presojajo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Voditelj Studia ob 17ih bo Peter Frank.


15.12.2016

Naraščajoča revščina

Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo, pri otrocih pa je med najhitreje rastočimi v Evropski uniji. Lani je pri nas skoraj 300 tisoč ljudi živelo pod pragom tveganja revščine, število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij, pa se je povečalo že na 30 odstotkov. Kako je to mogoče in dopustno v socialni državi, za katero se razglaša Slovenija, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič.


14.12.2016

Italija z novo vlado

Po odstopu premierja Mattea Renzija zaradi neuspeha na referendumu o ustavnih spremembah bo Italija dobila novo vlado pod vodstvom dozdajšnjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. Precejšnji del italijanske politike pa se zavzema za predčasne volitve, na katerih pa bi po raziskavah javnega mnenja lahko veliko glasov dobile protievropske stranke. O Italiji in Evropi, v kateri se krepi populizem, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.


13.12.2016

Makedonija po volitvah

V Makedoniji so bile v nedeljo izredne parlamentarne volitve, ki naj bi bile pogoj za končanje dolgotrajne politične krize in ki naj bi dale državi zagon na precej zahtevni evropski poti. A vsaj za zdaj se zdi, da se razmerja v državi niso prav veliko spremenila in da je iskanje konsenza med ključnimi vpletenimi še naprej edina možna pot za napredek Makedonije in tudi stabilnost Balkana. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.


12.12.2016

Kaj prinaša zdravstvena reforma?

Kaj prinaša zdravstvena reforma, ki jo je končno predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc? Ali bodo naše zdravstvene pravice manjše, bomo morali zanje plačevati več? Kako se na ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odzivajo zasebne zdravstvene zavarovalnice? Ali ima ministrica pri reformi zagotovljeno sodelovanje zdravnikov?


09.12.2016

Največji infrastrukturni projekt Slovenije in njegova cena

Koliko je zares vredna graditev 27 kilometrov drugega tira od Kopra do Divače? Revizija kaže, da do tira lahko pridemo ceneje, ne prinaša pa odgovora na vprašanje, kje bomo dobili denar; od tega je sicer odvisna usoda največjega infrastrukturnega projekta v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da vlada tega vodi nepregledno in zahteva odgovore. Iskali jih bomo tudi v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.


08.12.2016

Proti nasilju

Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, vsaka druga ženska v Sloveniji je od svojega 15-tega leta doživela eno od oblik nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Gre zgolj za uradne podatke, večina primerov pa ni nikoli prijavljena. Čeprav se je zavest o problematiki nasilja povečala, to ostaja velik družbeni problem, pred katerim si prepogosto zatiskamo oči. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas stori, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilja, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.


07.12.2016

Trg dela po krizi

Letošnji podatki zavoda za zaposlovanje so vsak mesec bolj spodbudni. Gospodarske krize je konec in okrevati je začel tudi trg dela. V prvih enajstih mesecih se je zaposlilo skoraj 71 tisoč brezposelnih. Kje je največje povpraševanje? Kakšne vrste zaposlitve so na voljo? Kaj prinaša prihodnost – tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce? Vse to v današnji oddaji Studio ob 17-ih z Urško Valjavec.


06.12.2016

Grozeča demografija

Staranje prebivalstva je neizogibno. V prihodnjih letih bo pritiske utrpela tudi gospodarska rast, saj bo zmanjkalo delovno aktivnih mlajših in starejših. O tem bo razpravljal tudi Državni zbor. Bodo poslanci ponudili rešitve ne le za starejše in vzdržnost javnih blagajn, pač pa tudi za mlajše in dvig rodnosti? V Studiu bodo o posledicah zmanjševanja delovne sile in življenju v demografsko spremenjeni družbi govorili poznavalci trga dela. Voditeljica Maja Derčar.


05.12.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


02.12.2016

Osebna asistenca

Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu invalidov, se bomo v studiu ob 17-ih pogovarjali o osebni asistenci, ki je nepogrešljiva za neodvisno in samostojno življenje najtežjih invalidov v skupnosti. Pri nas osebna asistenca ni zakonsko urejena, izvaja in financira se projektno. Vse do danes so bili poskusi, da se to področje tudi zakonsko uredi. Prejšnji teden pa je bil v Državni zbor vložen nov predlog zakona o osebni asistenci. Kaj prinaša, kdo bodo upravičenci in kako bo s financiranjem? V oddaji pa se bomo z gosti pogovarjali tudi o deinstitucionalizaciji in zaposlovanju invalidov. Oddajo je pripravila Petra Medved.


01.12.2016

Slovenski znakovni jezik in pismenost gluhih

Slovenski znakovni jezik, ki je pravno izenačen s slovenskim jezikom, je za več kot tisoč gluhih v Sloveniji prvi jezik. Kako poteka uresničevanje pravice do uporabe omenjenega jezika v praksi, s kakšnimi težavami s srečujejo njegovi uporabniki? O položaju slovenskega znakovnega jezika, ki je uzakonjen od leta 2002, ter prizadevanjih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije za večjo pismenost gluhih in ljudi z okvarami sluha v Studiu ob sedemnajstih. Voditeljica Aljana Jocif.


30.11.2016

Pravica do vode

Pravico do vode smo vpisali v ustavo. Bo naša voda zdaj bolj varna pred pritiski multinacionalk? Kako varna pa bo pred našimi lastnimi potrebami in pričakovanji? O vodi bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.


29.11.2016

Iztek prenosa delnic

Še en mesec je do izteka roka za prenos delnic iz KDD na borzne hiše in banke, odprtih vprašanj v zvezi s tem pa je vse več. Kako bo odločilo ustavno sodišče o domnevno previsokih stroških prenosa; kaj lahko storijo imetniki delnic, ki so že prenesli svoje vrednostne papirje po ceni, višji, kot jo določa zakon; in kako naj ravnajo tisti, ki še niso premestili papirjev? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič. Z vprašanji, povezanimi s prenosom, se nam lahko oglasite tudi poslušalci.


28.11.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.11.2016

Knjižni sejem

Selimo se v ljubljanski Cankarjev dom, kjer spremljamo dogajanje na knjižnem sejmu. Podrobneje se bomo posvetili literarnim ustvarjalkam. Kaj pomeni biti literatka danes, kako ustvarjajo sodobne pesnice, pisateljice in esejistke, s katerimi izzivi se srečujejo? To so le nekatera vprašanja za gostje tokratnega Studia ob 17-ih; na sejmu jim jih bo v živo postavil Marko Golja.


24.11.2016

Kako v resnici ravnamo z odpadki?

Kava v lončku, ki ga nato odvržemo, vsakokrat nova plastična vrečka v trgovini, voda v plastenki – vsak dan obilo odpadne embalaže, na prebivalca skoraj 160 kilogramov – globalni problem, ki prinaša številne negativne posledice za okolje in družbo. Ta teden je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, namenjen razmisleku o tej temi in zmanjševanju ogromne količine odpadkov. V današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec bomo ugotavljali, kako dosledni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov in manjšanju kupa odpadne embalaže …


23.11.2016

Interpelacija vlade

Natančno 15 ur in 55 minut bo po napovedih trajala razprava o interpelaciji o delu vlade Mira Cerarja, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka. To pomeni, da bomo med drugim ves dan poslušali povsem nasprotujoče si besede o Sloveniji konec leta 2016, dobri dve leti po začetku delovanja te vlade. Kaj prinaša interpelacija, kakšen je lahko njen doseg, kako enotne bodo tokrat vrste v državnem zboru in kje smo res v tem trenutku? O vsem tem tudi v pogovoru s poznavalci slovenske politike v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.


Stran 97 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov