Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


27.05.2019

Po Evropskih volitvah

Volivci so povedali svoje, izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta in tako odločili, kdo naj v prihodnjih petih letih v njihovem imenu sooblikuje evropsko politiko. O slovenski izbiri osmerice evropskih poslank in poslancev, zmagovalcih, poražencih in presenečenjih, o morebitnih spremembah notranjepolitičnih razmerij in seveda o celostni podobi posodobljene evropske politične krajine se bo z gosti Studia ob 17.00 pogovarjal Luka Robida.


24.05.2019

Pred nami so prelomne evropske volitve

V članicah Evropske unije, tudi Združenem kraljestvu, so se začele volitve v Evropski parlament. Sprašujemo se, kako močna je povezava in kam gre, ali vzpon populizma in desnice pomeni njeno razpadanje in predvsem uveljavljanje nacionalnih interesov. Kaj je s temeljem Evrope, demokracijo in kaj se dogaja z levico? V oddaji tudi o tem, zakaj so tokratne volitve zgodovinske in ključne za prihodnost povezave.


23.05.2019

Ljubiteljska kultura

Ljubiteljska kultura je pravi družbeno-kulturni fenomen, saj v njej sodeluje kar 7 odstotkov prebivalcev. Ob kulturnem udejstvovanju predstavlja socialno mrežo, v kateri se ljudje povezujejo, bogatijo, pa tudi blažijo različne stiske. O njenih ustvarjalnih in socialnih vidikih v Tednu ljubiteljske kulture, ko se bo po slovenskem prostoru zvrstilo več kot tisoč dogodkov, tudi v Studiu ob 17ih voditelj Aleksander Čobec.


22.05.2019

Tretje soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Danes bo na Radiu Slovenija še zadnje soočenje parlamentarnih strank pred nedeljskimi Evropskimi volitvami. Zanimalo nas bo, kako varno se počutijo v Sloveniji in Evropi? Kako ublažiti posledice podnebnih sprememb? So za skupno varnostno in obrambno politiko? Kakšna naj bo vloga Evropske unije v svetu? O vsem tem na Prvem programu Radia Slovenija ob 17. uri. S Špelo Novak in Robertom Škrjancem.


21.05.2019

Vojaško vadišče Poček

Glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku predstavniki obrambnega ministrstva ter prebivalcev Postojne in Pivke ne najdejo skupnega jezika. Monitoring naj bi pokazal, da vojaška dejavnost skoraj nima vpliva na pitno vodo in okolje, toda tamkajšnja skupnost ne verjame – dvomi tudi o lokaciji nabiranja vzorcev. V oddaji bomo z obema stranema preverjali argumente, voditeljica bo Sabrina Mulec.


20.05.2019

Afera v Avstriji

Po škandalu, v katerega se je zapletel nekdanji predsednik avstrijske svobodnjaške stranke Heinz Christian Strache, bodo v Avstriji jeseni predčasne parlamentarne volitve. Mediji so objavili posnetek, ko je v zameno za politično podporo obljubljal pogodbe z vlado. Kdo mu je nastavil past in zakaj? Koga bo afera največ stala? Kako bo afera vplivala na evropske volitve in izid parlamentarnih volitev ? O tem z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih


17.05.2019

Pokojninski sistem in dostojna starost

Kako do dostojnih pokojnin in vzdržne pokojninske blagajne, je to sploh mogoče? Danes več kot 140 tisoč upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Kako preživijo? Ima revščina ženski obraz, saj je največ revščine med starejšimi ženskami ? V oddaji o tem, kako živijo upokojenci, kje so rešitve in ne nazadnje, kako na pokojninski sistem gledajo mladi.


16.05.2019

Družinski zdravniki

Vlada je sprejela aneks k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov postavlja pri 1895 glavarinskih količnikih, kar naj bi dolgoročno rešilo preobremenjenost družinskih zdravnikov. Bodo ti zdaj v Kranju, Mariboru, Celju in še kje preklicali odpovedi delovnih razmerjih, kako so zadovoljni z rešitvijo in kaj bo normativ pomenil za bolnike in dostopnost do zdravnikov?


15.05.2019

Drugo soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Drugo soočenje pred Evropskimi volitvami, tokrat so v studiu predstavniki neparlamentarnih strank ter liste volivk in volivcev. Kje v trikotniku migracije-varnost-demografija je Slovenija? Kje je Slovenija, ko gre za delovanje v evropskih ustanovah? In nenazadnje – kje je Slovenija, ko gre za ključna okoljska vprašanja?


14.05.2019

Cepiti se ali ne ?

Cepiti se ali ne cepiti se? Mnenja na tem področju so zelo deljena. Čeprav se z dovolj visoko precepljenostjo zagotavlja kolektivno imunost, nekateri starši odklanjajo cepljenje. Ravno dvom o tem Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med 10 največjih groženj svetovnega javnega zdravstva v tem letu. Kako prepričati dvomljivce oziroma nasprotnike? Zakaj nekatere države napovedujejo ukrepe proti staršem otrok, ki niso cepljeni? O tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.


13.05.2019

Odstop od jedrskega sporazuma

Iran je leto po odstopu Združenih držav iz zgodovinskega jedrskega sporazuma začel zmanjševati svoje prostovoljne zaveze glede jedrskega programa, za začetek tudi glede obogatenega urana. Preostalih pet podpisnic je pozval, naj zagotovijo uresničevanje svojih zavez in se uprejo ameriškim naftnim pritiskom. Evropska unija je zavrnila iranski ultimat, o tem pa danes razpravljajo tudi evropski zunanji ministri. O tem, ali se tudi Evropa podreja ameriškemu izsiljevanju in kaj bo naslednji korak Združenih držav, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.


10.05.2019

50 let Radia Študent

Radio Študent že 50 let oddaja alternativni program. Radijska postaja, ki je nastala iz socialnih študentskih protestov, je imela pomembno vlogo v nastajanju civilne družbe in ob demokratizaciji. Radio Študent je ohranil kritično ost, je pa tudi medij, ki ponuja marsikatero alternativno vsebino in izuri številne mlade novinarke in novinarje. Voditelj Studia ob sedemnajstih bo tokrat Tomaž Gerden.


09.05.2019

Evropa, garant miru

9. maja se je v Evropi končala druga svetovna vojna in na pogorišču je zrastla nova Evropa z željo po trajnem miru. Evropska unija je verjetno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, zato je pred leti dobila Nobelovo nagrado. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, ali je samo mir dovolj oziroma ali je to najmanj ali največ, kar lahko pričakujemo od Evropske unije. V razpravi z gosti bo Matjaž Trošt iskal prednosti, slabosti in pomanjkljivosti sedanje evropske ureditve.


08.05.2019

Prvo soočenje pred EU volitvami

Prvo soočenje kandidatov parlamentarnih strank pred Evropskimi volitvami. Je Evropska unija pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti, bomo pomanjkanje delovne sile rešili s priseljevanjem? Bo Unija zagotovila dostojne pokojnine, bo končno zagotovila enake priložnosti za vse ali pa bo mlade še naprej pustila na prepihu prekarnosti? Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.


07.05.2019

Kam z odpadki?

Odpadki v Sloveniji se kopičijo, za sežig gorljivih preostankov pa skoraj nimamo primernih objektov. Cene odvoza in sežiga, ki so poskočile v nebo, prinašajo veliko okoljsko nevarnost. Lokalne skupnosti, lastnice centrov, se z zadevo spopadajo vsaka po svoje. Kako velika težava so takšni odpadki v Sloveniji in kako namerava država, ki je po zakonu dolžna poskrbeti za sežig odpadkov, reševati vse bolj žgoč problem, v Studiu ob 17-ih s Karmen Štrancar Rajevec.


06.05.2019

Volilna tekma se začenja

Čez nekaj manj kot tri tedne bomo volili osem poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Po mnenju poznavalcev razmer bodo to najpomembnejše evropske volitve doslej. Danes se tudi na RTV Slovenija začenja volilna kampanja. V Studiu ob 17.00 bomo iskali odgovore na vprašanja, kaj lahko tokrat pričakujemo na evropskih volitvah, kdo lahko največ izgubi in kdo pridobi, katere so evropske vrednote, bo tokrat vendarle volilo več upravičencev kot v preteklosti?


03.05.2019

Svoboda medijev

3. maj je svetovni dan svobode medijev. Po oceni organizacije Novinarji brez meja razmere zbujajo skrb. Tudi v Sloveniji novinarke in novinarji doživljajo pritiske, grožnje in žalitve. O tem bodo v oddaji govorili Tjaša Slokar Kos, POP TV, Uroš Esih, novinar Večera, Matjaž Gruden, Svet Evrope, in dr. Andrej Stopar z Radia Slovenija. Voditeljica Tatjana Pirc.


02.05.2019

Odgovorni turizem

Čeprav so potovanja – tudi zaradi cenovne dostopnosti – postala del vsakdana, ne smemo spregledati slabega vpliva turizma na okolje. Panoga bo morala prevzeti odgovornost in takšno ravnanje se pričakuje tudi od turistov. Kaj vse razumemo s pojmom odgovorni turizem? Kako spremeniti dozdajšnje potovalne navade? Zakaj se na dopustu obnašamo drugače kot običajno? Z voditeljico Tino Lamovšek.


01.05.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


30.04.2019

Zahodni Balkan v čakalnici EU

Prihodnost balkanskih držav je v Evropski uniji, so že davnega leta 2003 zapisali predsedniki držav in vlad Unije. Od takrat se je sicer veliko spremenilo v državah Zahodnega Balkana, a še vedno pomanjkljivo deluje pravna država, razširjena je korupcija, kršene so človekove pravice, nerešena so nekatera mejna vprašanja. Evropska vrata ostajajo priprta. Države Zahodnega Balkana pa se spopadajo z vse večjim odlivom prebivalstva. So evropska vrata v resnici odprta le še za poceni delovno silo ? V oddaji Studio ob 17h, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.


Stran 67 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov