Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


29.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.10.2015

Nevtralnost interneta

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.


27.10.2015

Po sinodi o družini

V Vatikanu se je končala odmevna sinoda o družini. Škofje in kardinali z vseh celin so iskali poti, kako naj Katoliška cerkev odgovarja na izzive časa ter se približa tudi ločenim, neporočenim in istospolnim parom. Je v sklepnem dokumentu prevladala dogma ali usmiljenje, ki ga vedno znova poudarja papež Frančišek? O sinodi v tokratnem Studiu ob 17-ih, katerega gost bo tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Voditelj Boštjan Debevec.


26.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


23.10.2015

Mladi in gibanje

Pred nami so jesenske počitnice, torej čas za nekaj oddiha od šole, čas za gibanje, izlete v naravo, športne dejavnosti. In prav gotovo tudi za tek, saj bo ta vikend Ljubljana postala tekaško središče. Lanskega ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot 26 tisoč udeležencev, med njimi je bilo več kot 7 tisoč otrok in mladostnikov, številke pa bodo letos na 20. Ljubljanskem maratonu najbrž še višje. A medtem ko opažamo vedno večje število udeležencev maratona, strokovnjaki opozarjajo, da je telesno dovolj aktivnih le 20 odstotkov mladih, skrb vzbujajoči pa so pri mladih tudi trendi debelosti in preživljanja časa v sedečem položaju. Zakaj bi nas moralo to skrbeti? Kje lahko iščemo vzroke za te negativne trende, kje rešitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17h.


22.10.2015

Gradbeništvo na robu prepada?

Velikih napovedanih infrastrukturnih projektov, kot je graditev drugega železniškega tira Divača-Koper, ni, končujejo se tudi tisti, ki so jih sofinancirali z evropskimi sredstvi. Gradbeništvo se nikakor ne more izvleči iz težav, ki jih je prinesla svetovna gospodarska in finančna kriza. Vrednost opravljenih del se še naprej zmanjšuje, prav tako število izdanih gradbenih dovoljenj. O težavah gradbeništva in napovedih za prihodnost v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljem Milanom Trobičem.


21.10.2015

Ali begunska kriza uhaja izpod nadzora?

Vse bolj je jasno, da nam begunska kriza počasi uhaja izpod nadzora. Zbirni centri pokajo po šivih, na mejah pa migranti zaradi čakanja postajajo vse bolj nestrpni. Policiji bo pomagala vojska, za kar je že dano politično soglasje. Toda ali bo to dovolj ob dejstvu, da nam hrvaška stran nenapovedano pošilja vedno nove begunce, Avstrija in Nemčija pa vse bolj jasno nakazujeta, da bosta začeli zapirati meje? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.


20.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


19.10.2015

Dutb in Sava hoteli

»V primeru Sava smrdi po korupciji,« je po vrnitvi na Švedsko izjavil nekdanji prvi nadzornik slabe banke Lars Nyberg. Začuden je, kako je Savi uspelo, da jo je vlada uvrstila na seznam pomembnih naložb. Slaba banka jo je hotela kot neubogljivo dolžnico stisniti v kot in ji zapleniti hotele, naletela pa je celo na odpor politike. Bo ta na koncu rešila Savo? Je morda bolje, da se Savo zaradi njenih turističnih zmogljivosti izvzame iz slabe banke in jo vključi v Slovenski državni holding in Kad? Kaj bi bilo bolje za razvoj hotelov in turizma pri nas? Studio ob 17-ih tokrat pripravlja Maja Derčar.


16.10.2015

Pred vseslovenskim shodom kmetov

Jutri bo v osmih mestih vseslovenski shod kmetov. Kmetje so na dnu, saj so odkupne cene pridelkov in izdelkov razvrednotile njihovo delo – v enem letu so se znižale za najmanj četrtino. S protestom želijo pridelovalci hrane opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje domače hrane, pa tudi na pomen kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti podeželja. Kdo in kako jim lahko pomaga in koliko si lahko pomagajo sami, boste slišali v Studiu ob 17-h. Voditeljica bo Lidija Kosi.


15.10.2015

Borštnikovo srečanje

V Mariboru se danes začenja 50. jubilejno Borštnikovo srečanje, najuglednejši in najpomembnejši slovenski gledališki festival. V oddaji Studio ob 17-ih se bomo na kratko ozrli v njegovo zgodovino, se zaustavili pri tekmovalnem in spremljevalnem programu in izpostavili nekaj vprašanj, ki so se porodila ob selektorskem procesu. Voditeljica Saša Rakef.


14.10.2015

Plače v javnem sektorju in proračun

Plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ostajajo neznanka, proračun za prihodnje je tudi zato še odprt. Vlada ponuja zgolj napredovanja, sindikati nasprotno zahtevajo, naj izpolni obljubljeno in sprosti varčevalne ukrepe. Kaj čaka 158 tisoč javnih uslužbencev; kakšne bodo njihove osnovne plače, kolikšen regres … Tudi o tem – s pogajalci in ekonomistom – v Studiu ob 17-ih.


13.10.2015

95 let koroškega plebiscita

Letos mineva 95 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Po njem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji in odprlo se je poglavje težavnega oblikovanja odnosa med slovensko manjšino in nemško večino, pa tudi povezav z matičnim narodom, ki je zaživel v novi državi. A kot ugotavljajo sogovorniki, ki jih je pred mikrofon povabil tokratni voditelj Studia ob 17-ih Lojze Kos, se po desetletjih odpora do slovenske manjšine časi vendarle spreminjajo.


12.10.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


09.10.2015

Kulturna dediščina – rokodelci

Tvorcev snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki z izdelovanjem certificiranih rokodelskih izdelkov ohranjajo tradicionalne obrti, veščine in znanja, ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Zakaj jih vse več razmišlja o opustitvi dejavnosti, kakšne težave imajo tisti, ki vztrajajo, in katere rešitve predlagajo, se ob koncu rokodelskega festivala v Ljubljani in ob jubilejni, 20-ti bienalni razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu sprašujemo v tokratnem Studiu ob 17h.


08.10.2015

Upravljanje z državnimi gozdovi po novem

Nov sistem upravljanja z državnimi gozdovi je eden od večjih projektov te vlade. Ustanoviti namerava državno podjetje, ki bo upravljalo z več kot 200 tisoč hektarji državnih gozdov. To zdaj počne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Nova družba bi poleg velikega premoženja prevzela tudi obveznosti Sklada, kot so nesorazmerno porazdeljena plačila občinam in vse večje obveznosti iz denacionalizacijskih zahtevkov. Kako so na iztek koncesijskih pogodb pripravljena gozdarska podjetja in ali bo državni les bolj dostopen za lesnopredelovalne obrate; pa tudi o zadržkih, ki so spremljali oblikovanje zakona, v Studiu ob 17h.


07.10.2015

Kultura in proračunska sredstva

Je zaskrbljenost kulturnikov nad kleščenjem proračunskega denarja za kulturo v prihodnjem letu utemeljena? Ali sredstva za produkcijo res ne bodo okrnjena? Kakšna bo sistemska ureditev, kakšen bo položaj kulturnih ustvarjalcev – o tem v današnjem Arsovem forumu in Studiu ob 17ih. Voditelj bo Vlado Motnikar.


06.10.2015

Prisluškovanje

Odmevno razkritje, da so nam Američani in Nemci prisluškovali in da je prisluškovanje drug drugemu postalo tako rekoč nekakšna stalnica, slovenske politike očitno ne vznemirja preveč. Stroka pa poudarja, da je zasebnost samo še iluzija. Kaj torej lahko storimo, da jo zavarujemo in da ne postanemo družba, v kateri je le redkim mar, kdo nas nadzoruje in kako to počne? Odgovori na to sledijo v oddaji Studio ob 17ih.


05.10.2015

DUTB in plače

Sporne in vrtoglavo visoke plače in nagrade v slabi banki so razburile javnost. Kako so sicer urejeni prejemki vodilnih v podjetjih z državnim lastništvom; kaj bi bilo treba spremeniti; je čas, da se jih prilagodi plačam v preostalem delu gospodarstva? Je tako imenovani Lahovnikov zakon odveč ali koristen pri zaviranju prevelikih apetitov po državnem denarju? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih.


02.10.2015

Sirija: ruski poseg

V sirski konflikt se je z bombardiranjem protirežimskih sil aktivno vpletla še Rusija. Režim v Damasku je to pozdravil, mednarodna koalicija pod vodstvom Združenih držav Amerike pa opozarja na pasti ruskega početja. Kaj to pomeni za razpletanje sirskega klopčiča in razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Ali lahko rusko posredovanje sproži konflikt širših razsežnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.


Stran 115 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov