Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


13.04.2015

Samozaposleni v kulturi pred spremembami?

Samozaposleni v kulturi zaslužijo tudi do trikrat manj kot njihovi kolegi v javnih zavodih, ob tem pa nimajo enakih pravic iz socialnih prispevkov, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost. Število samozaposlenih se povečuje, saj je zaposlovanje v javnih zavodih ustavljeno, z univerz pa prihaja nov izobražen kader. Za letos napovedujejo spremembe zakonodaje, med samozaposlenimi pa poteka javna razprava o predlogih sprememb. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, koliko je status samozaposlenega v kulturi še privlačen in katere spremembe bi prinesle izboljšanje. Z voditeljem Aleksandrom Čobcem.


10.04.2015

Otroci s posebnimi potrebami

Spraševali se bomo, ali je izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah pri nas dovolj prožno. Med osnovnošolsko populacijo je 6 odstotkov teh otrok. Imajo učitelji dovolj veščin, sposobnosti, znanja in razumevanja za njihovo poučevanje? Kako je z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, ali morajo biti starši res inštruktorji pri razlagi učne snovi? Govorili bomo o samopodobi teh otrok, o njihovi zaznamovanosti zaradi posebnih potreb in trudu, ki ga vlagajo v svoje znanje. Studio ob 17-ih s Petro Medved.


09.04.2015

Razrešitev ministra Vebra

Bo minister za obrambo Janko Veber vendarle odstopil ali ga bo na predlog predsednika vlade Mira Cerarja razrešil državni zbor? Odgovor bomo dobili na izredni seji, na kateri se bosta poslovila kar dva ministra. Klaudija Markež je odstopila, ker je domnevno prepisala magistrsko nalogo, razrešitev Vebra pa predlaga premier. Če tega ne bi storil, je del opozicije že napovedal interpelacijo zoper Vebra. V Studiu ob 17-ih bomo povzeli razpravo v državnem zboru in z gosti in voditeljico Jolando Lebar komentirali politično dogajanje.


08.04.2015

Romi pri nas

Danes je svetovni dan Romov. Pripadniki naroda, ki nima svoje države in skorajda ne pisne zgodovine, živijo povsod po svetu. Kako in zakaj se jim godi slabše kot drugim narodom, čeprav so ena od največjih etničnih manjšin tudi v Evropski uniji? Ali jim naša država ponuja uresničevanje doseženih pravic tudi v praksi ter ali smo res lahko zgled in vzor drugim državam? Na ta in še številna vprašanja, zlasti o življenju Romov pri nas, bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-h, ki ga pripravlja Lidija Kosi.


07.04.2015

25 let prvih demokratičnih volitev

Slovenci smo osmega aprila 1990, torej pred četrt stoletja, odšli na prve demokratične večstrankarske volitve, zadnje v okviru Jugoslavije. Volitve so bile ob predhodnih spremembah ustave prvi uraden korak na poti do nove države in do popolnega preloma s starim režimom. Državo imamo, sprašujemo pa se, zakaj se sanje izpred 25-ih let niso uresničile. Odgovore bomo iskali s sogovorniki, ki so soustvarjali takratne dogodke.


06.04.2015

Krščanstvo na zemljevidu svetovnih verstev

Ob največjem krščanskem prazniku, veliki noči, bomo z gosti razmišljali kakšen je vpliv krščanstva v današnjem svetu? Kaj kažejo statistike? Kakšno bo njegovo mesto na religijskem zemljevidu sveta v naslednjih desetletjih? Slišali bomo tudi prispevke naših dopisnikov. Z nami bodo: publicist Peter Kovačič Peršin, tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec in teolog pater Branko Cestnik. Voditelj Boštjan Debevec.


03.04.2015

Sklenjen dogovor o jedrskem programu

Zahodne države so sinoči z Iranom dosegle zgodovinski preboj v reševanju vprašanja njegovega jedrskega programa. Iran bi se tako lahko vrnil v mednarodno skupnost kot enakopraven član. Ali bo stranema, predvsem Združenim državam Amerike in Iranu, uspelo prepričati konservativne sile doma in nadgraditi okvirni sporazum z dokončnim do začetka julija? Kaj prinaša ta preboj v razmerja v regiji? Odgovore na ta vprašanja boste slišali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.


02.04.2015

Razmere na področju pripravništev v javnem sektorju

Razmere na področju pripravništev v javnem sektorju so kaotične. Brezplačna pripravništva so prepovedana, plačanih pa ni, ker ni denarja. Kaj bo z več sto diplomanti socialnega varstva, ki ne morejo do strokovnega izpita in zaposlitve, ker ni pripravništev? Kje najti sredstva za plačana pripravništva? Bo vlada v okviru sistemskega reševanja pripravništev v javnem sektorju skrčila njihov obseg in trajanje, na nekaterih področjih pa jih celo ukinila? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.


01.04.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


31.03.2015

Aktualno politično dogajanje

Kakšno jo politično vrenje po enodnevnem premisleku po odločitvi da minister za obrambo Janko Veber ne more več opravljati funkcije, kako pomembna bo funkcija obrambnega ministra, in ne nazadnje gre za zadnji val privatizacije -kakšne so razsežnosti prodaje Telekoma in prerazporeditev gospodarskih in političnih moči.


30.03.2015

Nov stanovanjski program

Nepremičnine večjemu delu prebivalcev niso dostopne, vsaj ne takšne, ki bi bile primerne za bivanje, naša država pa je že pet let brez nacionalnega stanovanjskega programa, to je dokumenta, ki določa aktivno stanovanjsko politiko. Zdaj na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo nov program, ki bi veljal do leta 2025. V Studiu ob 17-ih bo voditeljica Maja Derčar s strokovnjaki pretresla nekaj najbolj odmevnih predlogov iz programa za spodbujanje najemništva in primernih bivanjskih razmer za ranljivejše skupine prebivalstva. Bomo v prihodnje lažje najemali in oddajali stanovanja po ugodni ceni?


27.03.2015

Škofjeloški pasijon

Na ulicah starega mestnega jedra Škofje Loke po šestih letih znova uprizarjajo Škofjeloški pasijon. Predstava temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku, ki ga je zapisal pater Lovrenc Marušič pred skoraj 300 leti. O pomenu te največje gledališke predstave na prostem, v kateri sodeluje kar tisoč prostovoljcev, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Aljano Jocif.


26.03.2015

DZ o referendumu

Državni zbor je pred veliko odgovornostjo. Danes bodo poslanke in poslanci odločali ali prepovedati razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih in raznospolnih parov. Prvič po spremembi referendumskih pravil v ustavi se poslanke in poslanci srečujejo s takšno situacijo. Doslej so odgovornost za razpis referenduma lahko iz državnega zbora preložili na ustavno sodišče. Po novem to ni več možno. Državni zbor mora sprejeti odločitev, na ustavno sodišče gredo lahko samo pobudniki referenduma. Zato tudi polno vprašanj. Na nekatera bomo skušali odgovoriti v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo povzeli tudi nekaj poudarkov iz razprave na izredni seji. Voditeljica: Jolanda Lebar.


25.03.2015

Alkoholni zakon

Kakšna je naša politika do alkohola, bomo omilili prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah ali pa gre za “demagoško družbeno kriminalizacijo obiskovalca športnih prireditev«, kot pravi vodja poslancev Zavezništva AB. Stranka bo še ta teden v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola, po katerem želi omiliti prepoved prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. S prodajo piva in vina si športni klubi obetajo dodaten zaslužek za svoje delovanje. Povezovanje športa in pitja alkohola bi bilo napačno sporočilo otrokom in mladim, saj morajo biti šport in športniki vzor zdravega življenjskega sloga, pa pravi strokovna javnost. V Studiu ob 17-tih bomo soočili obe plati z voditeljico Heleno Lovinčič.


24.03.2015

Kmetje na vodovarstvenem območju

Nekaj več kot 500 kmetij ima vsaj del ozemlja na prvem vodovarstvenem območju, kjer veljajo ostri pogoji kmetovanja. Kmetje sicer dobivajo odškodnine za izgubljene prihodke, a že nekaj časa glasno opozarjajo, da so te bistveno prenizke, danes pa se o tem pogovarjajo tudi s predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva. Ali se bodo dogovorili za višje odškodnine ali za drugačno metodologijo izračuna? Kje vzeti denar? Kako je z zamenjavo zemljišč in zakaj se kmetje praktično ne odločajo za prodajo, ki jim je sicer na voljo? O teh in drugih povezanih vprašanjih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljem Danijelom Poslekom.


23.03.2015

Lafarge v začasnem mirovanju

Inšpekcija je v začetku meseca trboveljski cementarni prepovedala proizvodnjo, ker nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Lafarge je zato cementarno za nedoločen čas dal v mirovanje in bo reorganiziral družbo. To pomeni tudi odpuščanja. Kateri so vzroki za nastale razmere in zakaj se je tako hudo zapletlo prav pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.


20.03.2015

Energetska unija

Po propadu Južnega toka se Evropa sprašuje, kje bo dobila potrebne količine plina. Ji bo uspel prehod na obnovljive vire energije? Vprašanje preskrbe z energijo in ob tem uresničevanja podnebnih ciljev postaja vse bolj pomembno za Evropsko unijo in vzpostavitev njenega notranjega energetskega trga. To je tudi tema tokratnega vrha Unije. Naloga je zapletena zaradi različnih interesov držav članic. Kje je v navzkrižju interesov Slovenija? O energetski uniji v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.


19.03.2015

Start up Slovenija

Država bi morala v obdobju gospodarske rasti podpreti nastajanje novih, prodornih tako imenovanih start up ali zagonskih podjetij, ki razvijajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Taka podjetja ustanavljajo inovativni posamezniki in skupine ter so bolj prepoznavna in priznana v tujini kot doma. Zakaj naše poslovno okolje zavrača take pobude? Zakaj imajo zagonska podjetja težave s pridobivanjem sredstev za razvoj? O vsem tem v Studiu ob 17ih, v katerem bo voditelj Milan Trobič predstavil tudi delovanje pobude Start up Slovenija.


18.03.2015

Izrael po volitvah

Izraelski volivci so včeraj volili na predčasnih parlamentarnih volitvah. V ospredju je bil boj med zdajšnjim premierom in vodjo desne stranke Likud Benjaminom Netanjahujem ter vodjo leve Sionistične unije Izakom Herzogom.V predvolilni kampanji je bilo največ pozornosti namenjene gospodarskim in socialnim temam; mirovni proces s Palestinci je bil povsem v ozadju. Kakšne spremembe se obetajo Izraelu? Je po volitvah več možnosti za oživitev mirovnega procesa? Več v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Blaž Ermenc.


17.03.2015

Ukinitev mlečnih kvot

Evropska unija bo prvega aprila ukinila sistem mlečnih kvot. Nekatere države so se pripravile na to s povečanjem proizvodnje. Če pred tem ne bi bilo ruskega embarga, bi neomejena proizvodnja močno znižala odkupne cene mleka šele zdaj, tako pa so za četrtino upadle že doslej. Država je naše kmete slabo pripravila na zaostrene tržne razmere v prihodnje, predvsem pa ni poskrbela za tiste, ki se ukvarjajo s prirejo mleka na hribovskih območjih. Bo povezovanje v mlečno verigo ohranilo prirejo mleka v Sloveniji? O tem se bo Jernejka Drolec v Studiu ob 17-ih pogovarjala s poznavalci področja.


Stran 121 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov