Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


09.07.2015

Družbeno – turistični vidik poletnih festivalov

Še pred leti je veljalo, da kulturnega dogajanja med poletnimi meseci ni, danes pa ni več tako. Festivali so se v zadnjih letih prav razcveteli, v poletnih mesecih skoraj v vsakem večjem slovenskem kraju priredijo vsaj en festival. Kako se festivali povezujejo z lokalnim okoljem? Kaj pomenijo za kulturni turizem in prepoznavnost krajev? Ali znajo privabiti občinstvo tudi zunaj državnih meja? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s predstavniki večjih in manjših festivalov, ponudniki visoke in popularne kulture, ki so bolj ali manj komercialni. V tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem. Gostje oddaje so: Vladimir Rukavina – festival Lent, Klemen Ramovš – festival Seviqc Brežice, Marko Mehtsun – Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, Gregor Zalokar – Flow festival Ljubljana ter Primož Kristan – Direktorat za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo.


08.07.2015

Slovenija je edina država z evrom, ki še nima izvedbenega fiskalnega pravila

Slovenija je edina država z evrom, ki še nima izvedbenega fiskalnega pravila. Med prvimi smo podpisali fiskalni pakt, pozneje spremenili ustavo, zdaj pa se že tretja vlada ukvarja z izvedbenim zakonom. Uvrščen je na julijsko sejo državnega zbora, pogovori za dvetretjinsko podporo še trajajo. O podrobnostih izvedbenega zakona, vlogi fiskalnega sveta, učinkih in posledicah se bo s predsednico parlamentarnega odbora za finance Urško Ban, predsednikom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Andrejem Šircljem in nekdanjim finančnim ministrom ter nekdanjim guvernerjem Mitjo Gasparijem v Studiu ob 17-ih pogovarjala voditeljica Zdenka Bakalar.


07.07.2015

Zavetišča za zapuščene živali

Še pred vročim poletjem je ljubiteljem živali zvišala temperaturo odločitev, da obalno zavetišče v Kopru po 13-ih letih dela zamenja lastnika. Kako sploh delujejo zavetišča za zapuščene živali; kdo jih lahko ustanovi; kako in kdo jih financira; ali so pri tem možne takšne ali drugačne zlorabe – se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Z nami bodo predstavnica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Urška Kos, zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana Maša Kastelic in predstavniki zavetišč iz Maribora, Ljubljane in Vitovelj mag. Mojca Bandur Križanec, Marko Oman in Hari Arčon


06.07.2015

Grčija po referendumu

Grki so morali na včerajšnjem referendumu odločiti o svoji nadaljnji usodi, vendar tudi po tem številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Ali se Grčija še lahko izogne bankrotu in podreditvi mednarodnemu kapitalu? Kaj se morajo iz tega naučiti druge države članice Unije?


03.07.2015

Terorizem in turizem

Pred tednom se je spet zgodil teroristični napad v priljubljenem severnoafriškem letovišču. Teroristični napadi, oboroženi konflikti, politične in socialne napetosti, pa tudi naravne nesreče vse bolj spreminjajo globalno sliko turistične industrije, ki je lani zaslužila skoraj 1000 milijard evrov. Še do pred leti varne destinacije so postale nevarne, turistični tokovi se preusmerjajo na druga območja. Kako se v novih razmerah v?dejo popotniki, kdo je pridobil in kdo izgublja? O tem v Studiu ob 17-ih na Prvem z voditeljico Tino Lamovšek.


02.07.2015

Prodaja NKBM

Privatizacija v slovenskem bančnem sistemu se je začela. Mariborsko banko NKBM smo prodali ameriškemu investicijskemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Postopek je, kot kaže, tekel gladko in transparentno, vendar je še nekaj vprašanj odprtih: zakaj je kupnina tako nizka, kdo bo poravnal morebitne stroške odškodnin izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic in predvsem kako novi lastnik načrtuje prihodnjo usodo mariborske banke? O vsem tem, pa tudi širše o procesu privatizacije, ki se počasi vendarle prebuja, v današnjem studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.


01.07.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


30.06.2015

Težave slovenske vojske

Slovenska vojska, ki smo jo začeli oblikovati med letoma 1990 in 1991, se je zaradi gospodarske krize znašla v resnih finančnih težavah. Denarja ni niti za usposabljanje enot, kaj šele za obnovo povsem dotrajane opreme in orožja. Bo s takšnim tempom res že čez dve leti postala neuspešna, kot na to opozarjajo strokovnjaki? Odgovore na to bomo iskali v Studiu ob 17-ih z gosti. Oddajo bo vodil Robert Škrjanc.


29.06.2015

Medijski zakon

Zainteresirano javnost so v zadnjem času dodobra razburkali omejevanje sovražnega govora na spletnih portalih, delež slovenske glasbe v medijih, katera glasba je sploh slovenska in predvidene visoke denarne kazni medijem. Javnost se strinja, da je omenjena vprašanja treba rešiti. O tem, kako, bomo govorili z našimi gosti v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.


26.06.2015

Spomeniki skozi čas

Tako kot smo v Sloveniji politično razdvojeni, smo razdeljeni tudi pri zrenju v preteklost, na katero nas spominjajo številni kipi in spomeniki,tudi iz drugih režimov. Z njihovim umikanjem iz javnega prostora se briše slovenska preteklost. Postavljamo nove. O usodi tega dela kulturne in zgodovinske dediščine v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Simono Kopinšek.


25.06.2015

Dan državnosti

24 let po znameniti izjavi ugotavljamo, kaj se je zgodilo s sanjami. Številni soustvarjalci takratnega dogajanja bodo obudili spomine na prelomne čase velikih sprememb v Evropi in doma. Padel je berlinski zid, razpadla je Sovjetska zveza, prebudila se je vzhodna Evropa, v Sloveniji pa civilna družba in zatem nove stranke, ki so zahtevale več demokratičnosti v Jugoslaviji in osamosvojitev. Iskali bomo tudi odgovore na vprašanja, zakaj se je mlada država tako hitro znašla v težavah, ter sklenili z bolj optimističnimi mislimi in napovedmi za prihodnost, ki jih bosta izrekla predsednika vlade in države. Dan državnosti s takratnimi in zdajšnjimi soustvarjalci družbenega dogajanja v Studiu ob 17-ih.


24.06.2015

Zadnji šolski dan

Šolarji so učbenike in delovne zvezke za dva meseca vrgli v kot. Kateri izzivi so zaznamovali to šolsko leto in kako se jih bodo lotili v prihodnjem, pa bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih pojasnili ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič in ravnatelji šol. Ravnatelj Marjan Gorup opozarja, da je bilo varčevanja v šolstvu dovolj in da to vse bolj vpliva na kakovost pouka. Z voditeljico Natašo Lang.


23.06.2015

Hidroelektrarne na Savi

Na Savi, najdaljši slovenski reki, bi lahko, če bi v celoti izkoristili njene vodne danosti, po ocenah proizvedli toliko električne energije, kot jo proizvedejo hidroelektrarne na reki Dravi. Na obeh rekah bi lahko skupaj proizvedli polovico potrebne električne energije na slovenskem trgu. Koliko in kako izkoriščamo vodne danosti Save od njenega izvira do hrvaške meje, kje so ovire in kdaj bo celotna veriga hidroelektrarn resnično zaživela, so vprašanja, na katera bomo odgovorili v Studiu ob 17.


22.06.2015

Pogovor s predsednikom države Borutom Pahorjem

V tokratnem Studiu ob 17ih gostimo predsednika države Boruta Pahorja. Gospodarski kazalci so sicer bolj spodbudni, politične razmere pa še vedno turbulentne. Je Slovenija znova na razpotju? Kakšna je njena vloga v zapletenih mednarodnih okoliščinah? Se je obdobje kriz in predčasnih volitev končalo? Koliko premoženja mora obdržati naša država? O vsem tem, pa tudi o predsednikovih nastopih, o katerih je javno mnenje precej razdeljeno, v Studiu ob 17ih z voditeljico Tanjo Starič.


19.06.2015

Reševanje Grčije

Je trmasta in neodgovorna grška vlada, ki zavrača pogoje mednarodnih posojilodajalcev, zaradi česar bi Grčiji lahko zmanjkalo denarja, ali so neodgovorni in trmasti tisti, ki od Grčije zahtevajo nemogoče? V teh dneh smo bili priče besedni vojni med Atenami in Brusljem. Obtoževanja pa ne pripomorejo k sklenitvi dogovora. Čas se izteka, svarijo na obeh straneh, posledice so lahko katastrofalne. Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak


18.06.2015

Kje bo 3. razvojna os?

Kje naj teče trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem? Osnutek državnega prostorskega načrta zanjo, ki ga je razgrnilo okoljsko ministrstvo, v Šaleški in Savinjski dolini te dni dviga temperaturo do vrelišča. Razdeljeni so prebivalci, stroka, pa še vlada, saj zaradi uničenja kmetijske zemlje trasi nasprotujejo tudi kmetijsko ministrstvo in večina lokalnih skupnosti. V današnjem Studiu ob 17h želimo podrobneje predstaviti traso ter soočiti argumente njenih zagovornikov in nasprotnikov - z voditeljem Miranom Korošcem.


17.06.2015

Integriteta politika

Zakonodaja, s katero skušamo doseči tisto, kar bi moralo biti samoumevno, na eni strani, na drugi zahteve po lustraciji. Nevarne pasti privatizacije in ne ravno usklajena koalicija, ob tem pa nenehno viharni odnosi na črti koalicija – opozicija. Kje je slovenski trikotnik politika – družba – mediji sredi leta 2015? Več o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.


16.06.2015

Medvrstniško nasilje

Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? Kako se s to problematiko spopadajo osnovne šole? V medvrstniškem nasilju je - kot žrtve ali storilci - udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja. Zakaj se zdi, da se zmeraj konča s premestitvijo žrtve na drugo šolo in ne s kaznijo storilcev? S kakšnimi izzivi se soočajo šole, ravnatelji, kako hitro odrasli sploh zaznamo, da je nekaj narobe? Kje je Slovenija pri sistemskem reševanju problematike medvrstniškega nasilja, kakšno vlogo imajo starši, šola, družba in politika? Odgovore bomo s šolniki in strokovnjaki iskali v Studiu ob 17h.


15.06.2015

TTIP

Tema tokratnega Studia ob 17-ih bo sporazum na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in ZDA. Zagovorniki čezatlantskega trgovinskega povezovanja vidijo predvsem poslovne priložnosti, nasprotniki pa se bojijo zniževanja standardov. Poleg tega jih skrbi tajnost pogajanj in nedostopnost ključnih dokumentov, saj so znana le pogajalska izhodišča. V današnji oddaji o tem, v kolikšni meri TTIP lahko prizadene slovenski nacionalni interes na področju kulture. Se bodo povabljeni predstavniki ministrstev za gospodarstvo in za kulturo odzvali na vabilo in spregovorili? Nasprotniki sporazuma so se že. Studio ob 17-ih z Markom Goljo.


12.06.2015

Pravice istospolno usmerjenih

Pridem z družino je geslo letošnje Parade ponosa. In kakšen je naš odnos do istospolnih? V državah Beneluksa istospolno usmerjene na najvišjih političnih položajih sprejemajo kot nekaj popolnoma običajnega. Napredne evropske države so že pred desetletjem izenačile pravice istospolnih parov s pravicami parov različnih spolov. Kje na mavričnem zemljevidu Evrope pa je Slovenija? Kako tolerantna je naša družba in kako je s pravicami v posameznih državah, bomo pregledali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Lucijo Dimnik Rikič.


Stran 119 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov