Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


11.05.2015

Makedonija

Mesto Kumanovo na severu Makedonije je ta konec tedna pretreslo silovito nasilje med varnostnimi silami in oboroženo albansko skupino. Ubitih je bilo 14 teroristov in osem policistov. V Makedonij že dlje časa traja politična kriza, približevanje evroatlantskim povezavam je popolnoma obstalo. Se lahko zdaj ponovi še medetnično nasilje? Več o zaostrenih razmerah v Makedoniji v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Blažem Ermencem.


08.05.2015

Kakšna bo nova britanska vlada?

Kakšna bo nova britanska vlada? Raziskave javnega mnenja so napovedovale izjemno izenačen boj konservativcev in laburistov. Glavne teme kampanje so bile davčna, zdravstvena in migracijska politika; druge evropske države pa zanima predvsem evropska politika Londona. Bodo na Otoku imeli napovedani referendum o nadaljnjem članstvu v Uniji? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.


07.05.2015

Evropa po II. svetovni vojni

Smo po 70-ih letih kaj bolj povezani kot po največji svetovni moriji, ki je zahtevala 70 milijonov življenj, razbila cele narode, a jih tudi povezala? Kaže, da ne. Udeležba na spominskih slovesnostih je adut v rokah dnevnih politik, zmaga v drugi svetovni vojni pa pri nekaterih vzbuja občutek, da jo morajo opravičevati. Zakaj? Čeprav pogosto mislimo, da smo Slovenci v tem pogledu edinstveni, še zdaleč ni tako. Kako dogajanje v minulih sedemdesetih letih vpliva na današnji trenutek? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem.


06.05.2015

Načrti z obalnim pasom

Čez mesec dni se bodo skozi predor Markovec zapeljali prvi avtomobili. Obalna cesta bi lahko bila zaradi tega manj obremenjena in namenjena turizmu, saj bi promet med Koprom in Izolo lahko preusmerili skozi dvocevni predor. A če bodo vozniki morali imeti vinjeto, kot je pred nedavnim sporočilo prometno ministrstvo, utegnejo načrti za razvoj 4-kilometrske plaže, namenjene turizmu, pasti v vodo. Kakšni so načrti in kaj bo z obalnim pasom, o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.


05.05.2015

Neurejena odlagališča

Evropska komisija vnovič opozarja Slovenijo zaradi nespoštovanja njene lastne oziroma evropske okoljske zakonodaje. Tokrat je naša država na evropskem sodišču zaradi neurejenih odlagališč na Celjskem in sicer v Bukovžlaku in v Lovrencu na Dravskem polju. Grozijo nam visoke kazni, pa tudi nevarnost za pitno vodo in okolje. Nas potihem zastrupljajo in ubijajo? Se bo ista zgodba ponovila še v Šmartnem pri Litiji? V Studiju ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.


04.05.2015

Stečaji

V Sloveniji v zadnjem času narašča število stečajev. Nekateri med njimi trajajo tudi več kot dvajset let, upniki pa še vedno čakajo na poplačilo terjatev. Zakaj so stečajni postopki tako dolgotrajni, se morda začenjajo prepozno, so stečajni upravitelji res preobremenjeni? Kakšne spremembe bo prinesla sindikalna pobuda o prednostnem poplačilu delavcev in kaj bi to pomenilo za ostale upnike? V Studiu ob sedemnajstih pa tudi o zaposlitvenih možnostih delavcev, ki ob stečaju ostanejo brez dela.


01.05.2015

1. maj

Ob prazniku dela bomo v Studiu ob 17ih govorili o velikih spremembah na trgu dela, ki so jih zaznamovale prekarne, torej negotove oblike dela. Dobili smo nov družbeni razred, prekariat. Je država blaginje pozabljena? Kje na tej poti je sindikat in ne nazadnje – je morda sposoben speljati prevrat za nov družbeni red? O vsem tem z voditeljico Alenko Terlep.


30.04.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


29.04.2015

Nepal žaluje

Nepal žaluje. Potres, ki je prizadel skoraj 31-milijonski Nepal, vse bolj kaže svoje pogubne posledice. Stiska in nezadovoljstvo ljudi sta vse večji, oblasti v Katmanduju se s krizo ne soočajo uspešno in država je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. Najaktivnejši sta v tem trenutku veliki nepalski sosedi Kitajska in Indija, pa tudi svet ne opazuje tragedije v Himalaji križem rok. Se odziva dovolj hitro? Kakšen je pravzaprav ustrezen odziv? Kakšen je v tem mozaiku pomoči slovenski prispevek? O tem v Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Andrej Stopar.


28.04.2015

Prihodnost solin

Najnovejši zapleti z mostom in odprtjem muzeja solinarstva ter napoved prodaje Telekoma, ki je lastnik gospodarske družbe Soline, pri številnih vzbujajo zaskrbljenost za prihodnost krajinskega parka Sečoveljske soline in muzeja solinarstva. Oba sta neprecenljiv del dediščine, ki je pomembna za ves slovenski prostor in jo je treba varovati, hkrati pa v ta prostor vključevati dejavnosti, primerne za sodoben čas. O prihodnosti solin v Studiu ob 17ih.


23.04.2015

Dan boja proti okupatorju

Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju se bomo vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Koliko je prepoznaven boj koroških in primorskih Slovencev proti okupatorju? Kako se tam spominjajo konca 2. svetovne vojne? Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Radiem Slovenija, Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Voditelj Aleksander Čobec.


24.04.2015

Grčija

Grčija in mednarodni posojilodajalci so še vedno daleč od dogovora, ki bi omogočil izplačilo zadnjega obroka finančne pomoči. Tudi od zasedanja finančnih ministrov evrske skupine v Rigi ni pričakovati preboja. Katere korake pričakuje Evropska unija od obubožane Grčije? Zakaj je kljub očitnemu neuspehu zdajšnje politike tako težko sprejeti dogovor, ki bi omogočil odpis dolgov in gospodarsko rast? Kdo bo državo z visokim odstotkom dolgotrajno brezposelnih in izseljevanjem mladih postavljal na noge? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.


23.04.2015

Zadeva Patria

Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje Kaj to pomeni za zadevo Patria, bo dobila epilog pred zastaranjem? Kakšne bodo posledice za slovensko pravosodje in ne nazadnje kakšne v političnem prostoru -v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.


22.04.2015

Institut priznanja krivde

Kaj imajo skupnega Zoran Thaler, Hilda Tovšak, Dari Južna in Borut Hriberšek? Priznali so krivdo za storjeno kaznivo dejanje in si za to prislužili nekaj odpustka pri kazni, predvsem pa skrajšali sodni postopek. Možnosti priznanja krivde in sklenitve sporazuma o krivdi - v uporabi sta skoraj tri leta - sta močno pospešili reševanje kazenskih postopkov. A občutki o obeh institutih so mešani. Kadar je že vnaprej jasno, da obtoženi nima nobene možnosti, da je kaznivo dejanje dokazano in se postopek ne more končati v njegovo korist, je priznanje krivde vsekakor dobrodošlo. Po drugi strani pa je to tudi precejšen pritisk na obdolžence, kadar zadeve niso tako jasne. O pozitivnih in negativnih izkušnjah s tem se bomo pogovarjali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.


21.04.2015

Gospodarjenje z gozdovi

Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi predvideva ustanovitev državne gospodarske družbe. Samo v njenih rokah bo prodaja lesa iz državnih gozdov – teh je pri nas petina. Bo odkupovala tudi les zasebnikov? Bo tako ustavljena prodaja najboljšega lesa v tujino; in kam bo šel zaslužek? Najbolj glasen nasprotnik zakona, ki je še do četrtka v javni razpravi, je Sklad kmetijskih zemljišč, ki bi bil zato razpolovljen. V Studiu ob 17ih se sprašujemo, ali bo izkoriščanje državnih gozdov boljše – z voditeljico Jernejko Drolec.


20.04.2015

Kruta usoda beguncev na poti v boljši jutri

Pomorska tragedija pred libijsko obalo je Evropo spet boleče spomnila na hud problem beguncev iz držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Nesrečni ljudje, ki bežijo zaradi vojn, nasilja in gospodarskih razlogov, v Evropi ne najdejo obljubljene dežele, ampak jih pogosto pričakajo različne zlorabe. Politika Evropske unije do teh beguncev je nedorečena, dostikrat celo hinavska, problem pa je nerešen že več desetletij. O begunski problematiki v Studiu ob17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


17.04.2015

Konec dimnikarskega monopola?

Monopol dimnikarskih podjetij razburja javnost, zdaj pa bo s spremembo zakona vlada očitno postavila dimnikarje na prosti trg. Umik koncesij naj bi prinesel večjo konkurenčnost in tako kakovostnejše storitve. Bo res tako? Dimnikarska sekcija opozarja, da bo prenos obveznosti na uporabnike zmanjšal varnost in celo povišal cene storitev. Civilna iniciativa, ki si že več let prizadeva za to, da bi si vsak lahko izbral svojega izvajalca dimnikarskih storitev, trdi nasprotno. V Studiu ob 17h bomo soočili vse tri strani.


16.04.2015

Privatizacija

Katera vprašanja odpira Heinekenov prevzem Pivovarne Laško? "Ko se iščejo sinergije, se na drugi strani lomijo hrbti." Kako? Zakaj se zatika pri privatizaciji Telekoma? Pred vrati je prodaja Žita, enega od največjih živilskih podjetij v jugovzhodni Evropi. Ob tem se sprašujemo, kaj nas čaka pri privatizaciji živilske industrije, včasih znane po blagovnih znamkah Droge Kolinske, Radenske, Fructala, Ljubljanskih mlekarn in Mercatorja, ki jih ni več v slovenskih rokah. Kateri so bili primeri dobrih praks? V današnjem Studiu ob 17ih.


15.04.2015

Katere cilje si je postavila država v zunanji politiki?

Zunanje ministrstvo oblikuje novo deklaracijo o tem; gre za dolgo pričakovani dokument, ki bo v prihodnjih nekaj letih usmerjal našo zunanjo politiko in ji določal prednostne naloge. Kaj prinaša nova zunanjepolitična deklaracija in ali jo sploh potrebujemo? O tem v današnjem Studiu ob 17ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.


14.04.2015

Energetska prenova stavb

Energetska prenova stavb predstavlja enega ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Glede na to, da je kar 80 odstotkov zasebnih in javnih stavb energetsko zelo potratnih, bo izvajanje celovite, energetske prenove pripomoglo k zagonu gradbeništva. Odprla se bodo nova delovna mesta, povečala se bo kreditna dejavnost poslovnih bank, model financiranja pa bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje evropskih sredstev. Voditelj Studia ob 17h bo Milan Trobič.


Stran 120 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov