Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


03.08.2015

Odpis dolgov

Z današnjim dnem je začel veljati ukrep odpisovanja dolgov. Obrazci so tako že na voljo. Svojo podporo je s podpisom potrdilo skoraj 70 predstavnikov podjetij, bank in zavarovalnic ter humanitarnih organizacij, pa tudi nekateri župani. Projekt ne bo rešil vseh težav, jih bo pa vsaj nekoliko omilil. Bi morda morali premisliti o spremembi socialne zakonodaje? O tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.


31.07.2015

Prometna varnost

Pred nami je nov prometno obremenjen konec tedna. Gost promet poleti je eden od dejavnikov večjega števila prometnih nesreč. Letos je na naših cestah doslej umrlo 70 ljudi, 13 več kot v enakem obdobju lani. K temu je največ pripomogla črna julijska statistika, potem ko nam je šlo v prvi polovici leta še tako dobro, da smo dobili evropsko nagrado za varnost v cestnem prometu. O tem, kako obrniti te smernice, v današnjem Studiu ob 17h z Erno Strniša. Slišali boste tudi kak praktičen nasvet, kako ravnati ob nesreči ali zastoju.


30.07.2015

Pravice iz dela

Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.


29.07.2015

Usoda arbitražnega sporazuma

Tema današnjega Studia ob 17ih bo usoda arbitražnega sporazuma. Hrvaška politika enotno napoveduje izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka o meji s Slovenijo. Je to sploh mogoče in kaj bi to pomenilo za nadaljnja pogajanja o poteku meje? Slovenija je namreč že določila svojega novega sodnika. Ali afera s prisluhi slovenskemu sodniku in agentki pomeni resno poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško? Voditelj Tomaž Gerden.


28.07.2015

Ustavne spremembe

Vlado po slovenski ustavi izvoli državni zbor, ki najprej na tajnem glasovanju izvoli predsednika vlade. Ta mora predložiti seznam ministrov, o katerem državni zbor glasuje še enkrat – tokrat javno. SDS je v parlamentarni postopek že tretjič vložila predlog sprememb ustave, po katerem bi državni zbor vlado volil samo enkrat – torej predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo hkrati. A skupina strokovnjakov predlaga, da bi predsednika vlade izvolil državni zbor, ministre pa bi imenoval in razreševal predsednik republike. Zdi se, da nad nobenim od predlogov politika ni preveč navdušena. Kljub parlamentarnim počitnicam bomo v Studiu ob 17-ih soočili mnenja nekaterih parlamentarnih strank o obeh predlogih. Voditeljica je Jolanda Lebar.


27.07.2015

Begunci

Tri mesece po največji tragediji z begunci v Sredozemskem morju, ko je v brodolomu ugasnilo 800 življenj in še vedno ugašajo, se je Evropska unija sporazumela o sprejetju vseh migrantov po načelu solidarnosti in odgovornosti. Zakaj v skoraj 60 milijonih beguncev, kolikor jih išče zatočišče pred vojno, preganjanjem in naravnimi katastrofami, nismo zares pripravljeni videti ljudi? Zakaj njihovo stisko obravnavamo kot varnostno vprašanje in ne kot humanitarno? In kako se s poplavo beguncev spopadajo v neevropskih državah? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z Goranom Deklevo.


24.07.2015

Varno v gore

Gore obišče skoraj milijon ljudi na leto, največ poleti. Veseli so jih tudi v planinskih kočah, kjer nadaljujejo okoljske posodobitve, 17 jih je pridobilo naziv "do družin prijazne planinske koče". O varnosti v gorah, reševanjih in posredovanjih gorskih reševalcev, urejenosti planinskih poti ter preventivnih akcijah gorskih policistov bomo govorili v Studiu ob 17ih, tokrat z Jezerskega ob častitljivi 115-letnici Češke koče. Z voditeljico Aljano Jocif.


23.07.2015

Arbitražna afera

Objava telefonskih pogovorov med slovenskim sodnikom in agentko v mednarodni arbitraži o meji s Hrvaško je omajala postopek.Taki pogovori niso zaželeni. Bo to vplivalo na potek arbitraže in na odločitev mednarodnega sodišča, morda celo na veljavnost samega arbitražnega sporazuma? Kdo je posnetke pogovorov spravil v javnost, in ali jih je res nelegalno posnela hrvaška obveščevalna služba, kako odgovorna je naša proti obveščevalna služba? Afera je zelo poslabšala slovensko-hrvaške odnose. O posledicah arbitražne afere v današnjem Studiu ob 17ih s Špelo Novak


22.07.2015

Problematika oskrbe z učbeniki v osnovnih šolah

Oskrba z učbeniki v osnovnih šolah je že nekaj let izrazito slaba, v zadnjem času pa je problematika dosegla vrh. Učbeniki v šolskih skladih so izrabljeni, sredstev za obnovo pa je drastično manj. O trenutni problematiki, predlogih in vizijah bo spregovorila Nina Zagoričnik z gosti. Gostje: Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje znanost in šport Rok Kvaternik, založnik in ustanovitelj založbe Rokus – Klett Gregor Pečan, ravnatelj osnovne šole Janka Modra, Dol pri LJ in predsednik ravnateljev osnovnih šol Klemen Lah, profesor slovenščine na Waldorfski šoli in soavtor učbenikov Miha Kovač, predsednik odbora za učbenike pri Združenju založnikov in knjigotržcev GZS in prof. na Filozofski fakulteti, Ljubljana.


21.07.2015

Gozdno-lesna veriga

Pogosto slišimo, da je gozd naše naravno bogastvo, les strateška surovina, lesnopredelovalna industrija pa priložnost, od katere bi lahko živelo veliko ljudi. A za zdaj je to le želja, saj tako opevane gozdno-lesne verige – z redkimi izjemami – ne znamo skleniti. Kako spodbuditi nastajanje lesnopredelovalnih središč, kjer je lahko več dejavnosti združenih na enem mestu, s čimer se skrajšujejo prevozne poti, znižujejo stroški, povečuje konkurenčnost? Kako izboljšati sodelovanje med lastniki gozdov, tudi državo, in lesarji; kako ustvariti nova delovna mesta, kako iz lesa narediti čim več izdelkov z visoko dodano vrednostjo? Na ta in druga vprašanja bomo iskali odgovore v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Markom Škrljem.


20.07.2015

Pogovor z opozicijo

Nekaj več kot leto dni po volitvah in potem ko smo se v Studiu ob 17ih pogovorili s predsednikom vlade, bomo danes gostili predstavnike parlamentarnih opozicijskih strank. Kakšna je njihova ocena dela vlade v zadnjem letu, kako vidijo svojo vlogo in tudi, kako poteka sodelovanje v najbolj pisani opozicijski zasedbi doslej. S predstavniki opozicijskih strank se bo pogovarjal Tomaž Celestina.


17.07.2015

Začetek sodnih počitnic

Začetek sodnih počitnic ne pomeni, da bo povsem zastalo delo na sodiščih. Ta so sicer tudi v letošnjem prvem polletju nadaljevala pospešeno reševanje zadev – zaostanki še naprej kopnijo. Po drugi strani pa odmevajo zadeve, razveljavljene na vrhovnem sodišču. Pričakovati je, da bomo po sodnih počitnicah izvedeli, kdaj se bo začelo vnovično sojenje v zadevi Patria, če ta ne bo zastarala. Kaj pa preiskava bančne luknje? Na specializiranem tožilstvu zagotavljajo, da se nadaljuje. Imajo pa še vedno nekaj težav z nekaterimi bankami, ki z izgovorom o bančni tajnosti ne želijo razkriti vseh dokumentov. O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.


16.07.2015

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.07.2015

Dosežen sporazum o iranskem jedrskem programu

Po 13 letih trdih pogajanj je šesterica velesil sklenila dolgoročen sporazum z Iranom o njegovem jedrskem programu. Mednarodna skupnost bo umaknila ukrepe proti tej državi, Iran pa bo okrnil svoje najbolj sporne jedrske dejavnosti. Več o tem, kako lahko dogovor vpliva na odnose med Zahodom in Iranom ter na razmerja na Bližnjem vzhodu, v sredinem Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.


14.07.2015

Kaj prinaša kompromis za kratkoročno rešitev Grčije pred bankrotom?

Evrska skupina je sklenila kompromis za kratkoročno rešitev Grčije pred bankrotom. Toda Grčijo čakajo še pogajanja o tretjem svežnju pomoči. ali bi ta lahko prinesel dolgoročno rešitev in vrnil grško gospodarstvo na pot rasti? Nezadovoljstvo je pričakovati tako med Grki kot Nemci. Kakšne so zahteve držav članic evrskega območja, med njimi Slovenije?


13.07.2015

Pogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem

Pred enim letom je na že drugih predčasnih volitvah nepričakovano prepričljivo slavila politična novinka Stranka Mira Cerarja, ki je zmagala z zavezo o bolj pravični in etični novi politiki. Kaj je po letu dni ostalo od predvolilnih obljub? V kakšni kondiciji je danes Slovenija? Kako se lahko razplete grška drama in kako bo vplivala na življenja državljanov Slovenije? Kakšni so odnosi v koaliciji in ali lahko pričakujemo rekonstrukcijo vlade? O vsem tem in o drugih aktualnih temah s predsednikom vlade Mirom Cerarjem v Studiu ob 17h. Pogovor bo vodila Tanja Starič.


10.07.2015

Predlog prenove zdravstva s poudarkom na gospodarnosti

Medtem ko ministrici Milojki Kolar Celarc pri pripravi zdravstvene reforme svetujejo tuji strokovnjaki, pod okriljem ljubljanske Ekonomske fakultete nastaja vzporedni predlog prenove zdravstva s poudarkom na gospodarnosti. Projekt bodo danes predstavili javnosti, Helena Lovinčič pa bo v Studiu ob 17h na prvem programu gostila enega od avtorjev predloga prenove Maksa Tajnikarja, predsednika Zdravniške zbornice Andreja Možino in direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Sama Fakina.


09.07.2015

Družbeno – turistični vidik poletnih festivalov

Še pred leti je veljalo, da kulturnega dogajanja med poletnimi meseci ni, danes pa ni več tako. Festivali so se v zadnjih letih prav razcveteli, v poletnih mesecih skoraj v vsakem večjem slovenskem kraju priredijo vsaj en festival. Kako se festivali povezujejo z lokalnim okoljem? Kaj pomenijo za kulturni turizem in prepoznavnost krajev? Ali znajo privabiti občinstvo tudi zunaj državnih meja? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s predstavniki večjih in manjših festivalov, ponudniki visoke in popularne kulture, ki so bolj ali manj komercialni. V tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem. Gostje oddaje so: Vladimir Rukavina – festival Lent, Klemen Ramovš – festival Seviqc Brežice, Marko Mehtsun – Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, Gregor Zalokar – Flow festival Ljubljana ter Primož Kristan – Direktorat za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo.


08.07.2015

Slovenija je edina država z evrom, ki še nima izvedbenega fiskalnega pravila

Slovenija je edina država z evrom, ki še nima izvedbenega fiskalnega pravila. Med prvimi smo podpisali fiskalni pakt, pozneje spremenili ustavo, zdaj pa se že tretja vlada ukvarja z izvedbenim zakonom. Uvrščen je na julijsko sejo državnega zbora, pogovori za dvetretjinsko podporo še trajajo. O podrobnostih izvedbenega zakona, vlogi fiskalnega sveta, učinkih in posledicah se bo s predsednico parlamentarnega odbora za finance Urško Ban, predsednikom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Andrejem Šircljem in nekdanjim finančnim ministrom ter nekdanjim guvernerjem Mitjo Gasparijem v Studiu ob 17-ih pogovarjala voditeljica Zdenka Bakalar.


07.07.2015

Zavetišča za zapuščene živali

Še pred vročim poletjem je ljubiteljem živali zvišala temperaturo odločitev, da obalno zavetišče v Kopru po 13-ih letih dela zamenja lastnika. Kako sploh delujejo zavetišča za zapuščene živali; kdo jih lahko ustanovi; kako in kdo jih financira; ali so pri tem možne takšne ali drugačne zlorabe – se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Z nami bodo predstavnica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Urška Kos, zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana Maša Kastelic in predstavniki zavetišč iz Maribora, Ljubljane in Vitovelj mag. Mojca Bandur Križanec, Marko Oman in Hari Arčon


Stran 117 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov