Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
903 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc
Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc
V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.
Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc
Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc
Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc
Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc
Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc
Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc
Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco.
Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve.
Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov
