Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik bo v oddaji Ultrazvok potrdila, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi. Kakšna naj bo torej športna prehrana? V oddaji Ultrazvok dr. Urška Bukovnik in Iztok Konc. Foto: Ian Britton/ Flickr, cc
»Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj.« S tem opozorilom so pri Inštitutu za kozmetiko pokazali na škodljive posledice sončenja in prekomernega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. O poškodbah kože, ustrezni zaščiti in negi bo v oddaji Ultrazvok svetovala magistrica kozmetike in predavateljica na Visoki šoli za storitve Petra Keršmánc. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Emma Cragg/ Flickr, cc
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita. Več v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja mag. Evo Grilc. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Magnus Franklin/ Flickr, cc
V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Flickr, cc
Za cerebralno paralizo je dolgo veljalo prepričanje, da zaznamuje predvsem otroštvo, manj pa odraslo dobo. Zdaj pa številke kažejo, da je odraslih s cerebralno paralizo kar trikrat več kot otrok. V vsakdanjem življenju se srečujejo s številnimi težavami, saj zanje ni poskrbljeno v zadostni meri. Kako izboljšati oskrbo odraslih s cerebralno paralizo – z namenom izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja, bolj samostojnega življenja in večje vključenosti v družbo – bodo v oddaji Ultrazvok razmišljali Danijela Bratec (Zveza Sonček), prim. Hermina Damjan (URI Soča) in Domen Novljan, ki bo govoril tudi o svoji izkušnji. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bruno Sanchez-Andrade Nuno/ Flickr, cc
V zadnji aprilski oddaji Ultrazvok smo ketogeno dieto predstavili kot način prehranjevanja, ki obljublja zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in izgubo odvečnih kilogramov. V prvi junijski oddaji pa dodajamo še en pomemben vidik. Ketogena dieta je že skoraj dve desetletji uveljavljen način zdravljenja trdovratnih epilepsij. Ne gre za alternativno, pač pa za dopolnilno metodo zdravljenja. Podrobneje pa Tadeja Križnar Jamnikar, soavtorica priročnika o ketogeni dieti, ki je namenjen staršem otrok s trdovratno epilepsijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: cobalt123/ Flickr, cc
Prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani pravi, da revmatično polimialgijo dobro opišeta dve besedi: bolečina in okorelost. Bolijo predvsem mišice ramenskega in medeničnega obroča, kolka ter stegna. Bolečina je huda, vendar z zdravili še obvladljiva. Po besedah dr. Tomšiča številni vidiki revmatoidne polimialgije še vedno niso ustrezno pojasnjeni. Zakaj bolezen izbruhne? Kako pogosta je? Zakaj šele po petdesetem letu starosti? Zakaj je njen potek tako hiter? Ta vprašanja še terjajo odgovore. Kar pa je o revmatični polimialgiji že znano, pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: gfpeck/ Flickr, cc
Podatek, da kar 33 odstotkov ljudi svojega zobozdravnika obišče le enkrat na tri leta ali celo manj pogosto, je dovolj zgovoren, da v tokratni oddaji Ultrazvok opozorimo na projekt »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«. Več kot 500 slovenskih zobozdravnikov že od začetka maja vabi k pregledu v svoje ambulante. Njihov cilj je odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. Podrobneje pa avtorica in vodja projekta prim. dr. Diana Terlević Dabić, zobozdravnica Ivana Perkič iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti in zobozdravnik Jure Poglajen iz Brežic. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Joe loong/ Flicke, cc
Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana). Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Chandrika Nair/ Flickr, cc
Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke internistke in pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Ogljikovi hidrati so postali prehranski sovražnik številka ena. Strokovnjaki škodljive učinke sladkorja primerjajo s škodo, ki jo povzročajo prepovedane droge. Nekateri rešitev iščejo v ketonski in paleo dieti. Obe obljubljata zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in tudi izgubo odvečnih kilogramov. Podrobneje o sladkorjih, ketonski in paleo dieti v oddaji Ultrazvok z biotehnologinjo dr. Urško Bukovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: zsoolt/ Flickr, cc
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra za nadzor bolezni lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let. Podrobneje o ošpicah, tudi o stanju v Sloveniji, pa epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald
Neprimerna obutev najbolj vpliva na razvoj težave, ki bo v središču tokratnega Ultrazvoka. Valgusna deformacija palca na nogi je boleča izboklina, ki otežuje normalno hojo. Nožni palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in oteče. Moteče so lahko že začetne spremembe, sčasoma pa se stanje še poslabša. Več pa ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lamiot/ Wikimediacommons, cc
Ali spet kihate in smrkate? Vas mučita utrujenost in glavobol? So vaše oči rdeče, solzne, vas srbijo? Ali imate zamašen nos? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, lahko sodite med ljudi, ki imajo seneni nahod. Sliši se kot oglasno sporočilo, vendar je vabilo k poslušanju oddaje Ultrazvok. Tema bo seneni nahod, strokovnjak pa doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik. O alergenih pelodih, kožnih testih in pršilih za nos se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: William Brawley/ Flickr, cc
»Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,« pravi primarijka Tatjana Erjavec, ki na URI Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo. Nekatera razmišljanja domačih in tujih specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine ter internistov bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred radijski mikrofon ob prim. Tatjani Erjavec povabil še doc. dr. Niko Goljar in prof. Avija Ohrya iz Izraela. Foto: Matthew Perkins/ Flickr, cc
Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu opozoril eden od sodelujočih. Več v oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: asist. Sara Atanasova – Fakulteta za družbene vede Ljubljana, Primož Cimerman – Med.Over.Net, Ksenija Lekić – tosemjaz.net, doc. dr. Andrej Starc – Zdravstvena fakulteta Ljubljana. Konferenco je spremljal Iztok Kônc. Foto: EdTech Stanfor University School of Medicine/ Flickr, cc
V središču zanimanja strokovne in širše javnosti se je spet znašel vitamin D. Z dr. Marijo Pfeifer z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo preverili, kaj o njem pravijo novejše raziskave. Ali drži, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje? Zakaj ga moramo dodajati otrokom? Kako vitamin D krepi imunski sistem? Kakšna pa je njegova vloga pri multipli sklerozi? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ron Dollete/ Flickr, cc
»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje. Tokratna oddaja Ultrazvok bo govorila o rehabilitaciji po možganski kapi. Ob Primožu Kreču je pred radijski mikrofon Iztok Konc povabil še specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Niko Goljár in fizioterapevta Marka Rudolfa iz Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani. Foto: dierk schaefer/ Flicke, cc
Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: onkologinja in raziskovalka Julie Gralow iz Seattla, psihologinja Ljiljana Vukota iz Zagreba in onkologinja Simona Borštnar iz Ljubljane. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Čeprav v večini ne povzroča nobenih težav, pa se z njo povezuje razjeda na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis in nastanek želodčnega raka. Podrobneje o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, o težavah, ki jih povzroča, in zdravljenju pa v tokratni oddaji Ultrazvok specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Pogled skozi mikroskop: celice želodčne sluznice in v lumnu množica bakterij Helicobacter pylori/ Ed Uthman/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov
