Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.

Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …

“Po mamini smrti je vse drugače”

“Žena je hudo zbolela, a ker smo bili v dolgovih, ni imela plačanega niti zdravstvenega zavarovanja. Ko smo dolg poplačali s kreditom in je lahko šla na zdravljenje, pa je bilo že prepozno,” o trpki izkušnji izpred treh let govori oče osmošolca Izaka.

 “V času ženinega počasnega in mučnega umiranja, smo bili sami in nas je malokdo povprašal, ali kaj potrebujemo in kako smo,” pravi oče, ki je povrh vsega takrat ostal še brez zaposlitve. Po mamini smrti, v času žalovanja, obupa, stečaja podjetja, v katerem je delal oče, finančne stiske in občutka brezizhodnosti zaradi dolgov, pa se je skrb znancev nenadoma zbudila in tako je moral Izak po čudnem spletu okoliščin, oče jim pravi napaka, za skoraj leto dni v rejništvo.

VEČ O BOTRSTVU

Beda za štirimi scenami

Izak o mamini smrti in obdobju po njej ne govori. Zdaj z očetom spet živita skupaj, te rane uspešno celita, a finančne luknje nikakor ne moreta. Hipotekarni kredit je nenehna grožnja nad njima in ker stanovanja nikakor ne smeta izgubiti, varčujeta povsod, tudi pri hrani gre pogosto na tesno:

“Gremo na Rdeči križ in na Karitas….moraš it sem prosit in tja prosit… pa ti je nerodno, pa ne veš, ali bi šel…pa ne greš…pa spet grš, ko je sila …. ma grozno … grozen občutek …”

Oče njuno finančno bedo, ki je v manjšem kraju takoj vsem na očeh, kar se da skriva za štirimi zidovi: “Nikamor ne grem, sploh ven ne grem, redkokdaj …”

A tudi stanovanje, njegovo zatočišče, je povsem dotrajano, čeprav je sila spreten, saj mu zmanjka denarja za najosnovnejši material. Nujno bi moral popraviti kopalnico, polno plesni, pri oknih vdira hlad, tudi kadar ne piha burja. A težko je sanjati o obnovi četudi povsem plesnivih sten, če moraš otroku odrekati celo hrano, ki si jo želi: “Ribe ima rad, pa mu jih kupim, enkrat na štirinajst dni …”

Želi si žogo

Izaku se je življenje po mamini smrti postavilo na glavo. Želi si žogo. Lahko mu pomagate: j.mp/HghYBU #botrstvo

— Val 202 (@Val202) April 2, 2012

Mamina smrt, življenje brez nje, začasno rejništvo, skromen družinski proračun, Izak je v svojih 14 letih veliko izkusil, o tem mu je mučno govoriti. Lažje kaj pove o nogometu, ki ga ima rad: “Žogo bi pa res rabil, eno navadno, za nogomet, mam eno celo strgano doma, padajo že kosi z nje …“

Izak veliko igra nogomet s prijatelji, njegov oče pa si želi, da bi sinu lahko predstavil lepote ribolova, njegove nekdanje športne ljubezni. Po kalvariji, ki sta jo prestala v zadnjih dveh letih, je oče prepričan, da bi skupno muharjenje njune vezi še okrepilo.

Toda v takšni finančni stiski, ko si oče že nekaj let ni kupil niti enega samega oblačila zase, ko lahko gresta na obisk k sorodnikom le enkrat na leto, kadar napraskata za bencin za skoraj 30 let star avto, denarja za ribiško dovolilnico še nekaj let ne bo. In čeprav ju do morja loči le dobre pol ure vožnje, bosta o skupnih počitnicah na plaži že osmo leto zapored samo sanjala.

Če bi Izaku in njegovemu očetu želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na račun ZPM Moste Polje s posebnim sklicem.

Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Izakovemu očetu, ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne bo računal nikakršnih stroškov ali provizije.

Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA

IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 123
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za Izaka

Za dodatne informacije lahko pišete na: jana.vidic@rtvslo.si

Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.

Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …