Izbiramo lahko med črnim, belim ali rdečim ribezom, v isto skupino pa spadata tudi kosmulja in josta

Ribez, čeprav gre za rastlino, ki je v naših krajih prisotna že dolga stoletja, ni med bolj priljubljenim sadjem. Veliko pogosteje na naših jedilnikih in na trgovskih policah najdemo jagode, maline, borovnice, ki prav tako spadajo med jagodičevje. “Jagodičevje je na splošno zelo zdravo, vsebuje najmanj sladkorja med sadjem,” razlaga Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko ter dodaja, da je ribez svojevrsten zaradi velike količine vitamina C, ki ga vsebuje:

“Če zaužijemo 100 gramov rdečega ribeza, smo zadostili polovici dnevnih potreb po vitaminu C. Če pojemo 100 gramov črnega ribeza, pa je to za 200 % dnevnih potreb vitamina C.”

Različne vrste ribeza (beli, rdeči, črni) se med seboj nekoliko razlikujejo glede na okus in sestavo. Poleg vitamina C vsebujejo tudi železo in mangan ter druge vitamine in minerale. To, da ribez čisti kri, pospešuje znojenje, znižuje povišano telesno temperaturo ter ugodno vpliva na prebavo, pa ni dokazano, pravi Zupaničeva:

“Verodostojnih raziskav ni ravno veliko. Največ jih je v povezavi s črnim ribezom. Študije, ki so na voljo, so pokazale, da črni ribez izboljša imunsko odpornost, pospeši okrevanje po fizični aktivnosti in zmanjša glikemični indeks po zaužitju obroka.

Podobno kot za druga živila tudi za ribez velja, da ni treba pretiravati s količinami. Najbolje je, da ga pojemo takoj, ko ga utrgamo z grma. Če ga utrgamo s pecljem in plodovi še niso poškodovani, pa ga lahko v hladilniku hranimo tudi dva ali tri dni.