Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov