Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov