Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Živil ali prehranskih dodatkov iz konoplje ne naročajte prek interneta, njihova regulacija je lahko vprašljiva
Konopljo najpogosteje povezujemo z učinkovino – s kratico imenovano THC, in v zadnjem času tudi s CBD-jem, ki naj bi bil rešitev prav za vse, od raka prek prehlada do zdravljenja nečimrnosti. A konoplja, govorimo, jasno, o navadni ali industrijski, je več kot to in njena brada je dosti daljša od novodobnih ugotovitev, kaj konoplja sploh je in kaj vsebuje. Gre za eno izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Sprva so konopljo gojili zlasti zaradi konopljinih vlaken; za izdelavo vrvi, vreč, oblačil, tudi papirja, sčasoma pa se je vedno bolj uveljavila v prehrani, kajti semena so zelo odporna na shranjevanje, zaradi precejšnje vsebnosti olj pa so tudi precej kalorična in so bila zato pomembna popestritev obrokov v zimskem času, ko sveže zelenjave, sveže prehrane ni bilo na voljo. Kaj o industrijski konoplji v prehrani vemo danes?
Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo:
“Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.” Nina Zupanič
Po besedah Nine Zupanič so prehranski izdelki iz industrijske konoplje, ki jih je mogoče najti na trgovskih policah pri nas, varni za uživanje. Tako konopljina semena kot olje so celo zelo zdrava:
“Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljino olje vsebuje okoli 80% večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zanj je značilno tudi ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Olje zaradi nizke točke dimljenja ni primerno za cvrtje, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, zato ga je po odprtju potrebno hraniti na temnem in hladnem mestu.”
Semena industrijske konoplje sicer lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, a ti so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov:
“Vsebnost THC v izdelkih iz industrijske konoplje lahko vsebuje največ 0,2 % v suhi snovi rastline. Tega se morajo držati vsi ponudniki, ki karkoli iz konoplje ponudijo na tržišču. Dnevni odmerek, ki ga je postavila efsa kot varni odmerek, ki še ne prinaša tveganj za zdravje 0,06 mg THC-ja. NIJZ kot največji dnevni odmerek s prehranskim vnosom predlaga 2 mg CBD-ja, kar je 80 % najnižjega terapevtskega odmerka.”
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Živil ali prehranskih dodatkov iz konoplje ne naročajte prek interneta, njihova regulacija je lahko vprašljiva
Konopljo najpogosteje povezujemo z učinkovino – s kratico imenovano THC, in v zadnjem času tudi s CBD-jem, ki naj bi bil rešitev prav za vse, od raka prek prehlada do zdravljenja nečimrnosti. A konoplja, govorimo, jasno, o navadni ali industrijski, je več kot to in njena brada je dosti daljša od novodobnih ugotovitev, kaj konoplja sploh je in kaj vsebuje. Gre za eno izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Sprva so konopljo gojili zlasti zaradi konopljinih vlaken; za izdelavo vrvi, vreč, oblačil, tudi papirja, sčasoma pa se je vedno bolj uveljavila v prehrani, kajti semena so zelo odporna na shranjevanje, zaradi precejšnje vsebnosti olj pa so tudi precej kalorična in so bila zato pomembna popestritev obrokov v zimskem času, ko sveže zelenjave, sveže prehrane ni bilo na voljo. Kaj o industrijski konoplji v prehrani vemo danes?
Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo:
“Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.” Nina Zupanič
Po besedah Nine Zupanič so prehranski izdelki iz industrijske konoplje, ki jih je mogoče najti na trgovskih policah pri nas, varni za uživanje. Tako konopljina semena kot olje so celo zelo zdrava:
“Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljino olje vsebuje okoli 80% večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zanj je značilno tudi ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Olje zaradi nizke točke dimljenja ni primerno za cvrtje, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, zato ga je po odprtju potrebno hraniti na temnem in hladnem mestu.”
Semena industrijske konoplje sicer lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, a ti so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov:
“Vsebnost THC v izdelkih iz industrijske konoplje lahko vsebuje največ 0,2 % v suhi snovi rastline. Tega se morajo držati vsi ponudniki, ki karkoli iz konoplje ponudijo na tržišču. Dnevni odmerek, ki ga je postavila efsa kot varni odmerek, ki še ne prinaša tveganj za zdravje 0,06 mg THC-ja. NIJZ kot največji dnevni odmerek s prehranskim vnosom predlaga 2 mg CBD-ja, kar je 80 % najnižjega terapevtskega odmerka.”
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov