Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov. Če se tudi sami prehranjujete v menzah, velja prisluhniti nasvetom prehranskega strokovnjaka Maria Sambolca o tem, kako v menzi izbrati hrano, da bo obrok okusen, hranilno bogat in energetsko ustrezen vašim delovnim aktivnostim.

Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da lahko ustrezna prehrana produktivnost na delovnem mestu poveča za kar 20 %.

Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov.

Za pretežno sedečo osebo, ki ima nižje energijske potrebe, je smiselno izbrati več zelenjave in manj priloge, svetuje Sambolec. Za nekoga, ki si želi pridobiti telesno težo, ali ima visoke energijske potrebe, pa ravno obratno – se ne zasititi z zelenjavo in pustiti prostor za več riža, krompirja, testenin, seveda poleg in ne namesto beljakovin, opozarja.

“Pravilno sestavljeni dnevni jedilniki morajo priporočilom ustrezati glede hranilne in energijske gostote. O prazni hrani (junk food) govorimo, kadar je ta energijsko bogata, vendar hranilno revna. Velika količina maščob in enostavnih vrst sladkorja pokrije dnevne energijske potrebe, vendar ne zadosti potreb po esencialnih hranilih.”

V menzah so pogosto prisotni tudi: predelane mesnine (mesni sir in hrenovke), pohan si in ocvrt oslič. “Našteto in podobno sodi v skupino visoko-kaloričnih živil, ki niso najprimernejša (redna) izbira za nekoga, ki si želi shujšati ali vzdrževati zdravo telesno težo, niti s ciljem optimizacije zdravja ter izboljšanja počutja.”

Ključno sporočilo bi moralo biti: da se! A izbira primernega, energijsko uravnoteženega in hranilnega obroka zahteva nemalo premisleka ter predhodnega znanja. Zahteva ozaveščenost in pripravljenost naučiti se določene reči in pridobiti orodja, kako jih upoštevati. Pristop »po občutku« v takšnih primerih najpogosteje povsem odpove, še zaključi Mario Sambolec.