Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se odpravljate v Zgornjesavinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca, pravi avtorica današnje oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar. Savinjsko kulinariko je raziskovala na kmetiji Bukovje, kjer jo je sprejela gospodarica Alenka Korpnik. S čim sta začeli savinjsko kosilo, že veste, v naslednjih minutah bosta dodali še nekaj lokalnih jedi in tudi savinjsko sladico – ajdnek.
Savinjska regija ponuja pester izbor jedi, v ospredju je meso
Če se odpravljate v Zgornjo Savinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca. Prvi zapisi o tej mesnini iz Savinjske regije segajo v leto 1620. V Logarski Dolini je pozneje to specialiteto pokušal sam angleški kralj Jurij V., občasno so jo tudi pošiljali na angleški dvor.
Zgornjesavinjski želodec je danes geografsko zaščitena specialiteta. Po predpisani recepturi mesnino pripravljajo le tri osebe, seveda pa želodec po svojih domačih receptih pripravljajo tudi na mnogih kmetijah, tudi na kmetiji Bukovje, kjer gospodari Alenka Korpnik.
"Imamo prej že prašiče celo leto doma. Krmimo z domačo krmo. Novembra, decembra to predelamo in nato se suši 3, 4 mesece. Sušenje je na vetru in zunaj, najpomembnejše je vreme, mraz."
Glavne sestavine mesnine so svinjsko meso, sol, poper in česnova voda. Danes se želodec pogosto znajde na krožnikih. Nekoč so bili z njim bolj varčni.
"Moja mama jih je vedno imela preštete. S tem se ni delalo razkošno, saj so najboljši deli svinjskega mesa v njem. Je pa s tem povezana ena prigoda. Jaz sem peta od petih hčera. Le mene je mama rodila v bolnišnici. Ko je prišla po tednu dni domov, ni bilo več nobenega želodca, so vse pojedli doma."
Sicer pa je najboljša kombinacija na mizi sledeča, pove sogovornica:
"Ko jeste želodec, mora biti zraven domač kruh, malo mohota, en krigelj tokca. Da dobite en žmoht od te doline."
Alenka Korpnik nam je predstavila še svojo najljubšo savinjsko jed - žlinkrofe, polnjene s suhim svinjskih mesom. Savinjska regija ponuja tudi zanimive juhe. Za sladico pa ne sme manjkati ajdnek - sladica iz kvašenega ajdovega testa, orehov in medu.
Če se odpravljate v Zgornjesavinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca, pravi avtorica današnje oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar. Savinjsko kulinariko je raziskovala na kmetiji Bukovje, kjer jo je sprejela gospodarica Alenka Korpnik. S čim sta začeli savinjsko kosilo, že veste, v naslednjih minutah bosta dodali še nekaj lokalnih jedi in tudi savinjsko sladico – ajdnek.
Savinjska regija ponuja pester izbor jedi, v ospredju je meso
Če se odpravljate v Zgornjo Savinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca. Prvi zapisi o tej mesnini iz Savinjske regije segajo v leto 1620. V Logarski Dolini je pozneje to specialiteto pokušal sam angleški kralj Jurij V., občasno so jo tudi pošiljali na angleški dvor.
Zgornjesavinjski želodec je danes geografsko zaščitena specialiteta. Po predpisani recepturi mesnino pripravljajo le tri osebe, seveda pa želodec po svojih domačih receptih pripravljajo tudi na mnogih kmetijah, tudi na kmetiji Bukovje, kjer gospodari Alenka Korpnik.
"Imamo prej že prašiče celo leto doma. Krmimo z domačo krmo. Novembra, decembra to predelamo in nato se suši 3, 4 mesece. Sušenje je na vetru in zunaj, najpomembnejše je vreme, mraz."
Glavne sestavine mesnine so svinjsko meso, sol, poper in česnova voda. Danes se želodec pogosto znajde na krožnikih. Nekoč so bili z njim bolj varčni.
"Moja mama jih je vedno imela preštete. S tem se ni delalo razkošno, saj so najboljši deli svinjskega mesa v njem. Je pa s tem povezana ena prigoda. Jaz sem peta od petih hčera. Le mene je mama rodila v bolnišnici. Ko je prišla po tednu dni domov, ni bilo več nobenega želodca, so vse pojedli doma."
Sicer pa je najboljša kombinacija na mizi sledeča, pove sogovornica:
"Ko jeste želodec, mora biti zraven domač kruh, malo mohota, en krigelj tokca. Da dobite en žmoht od te doline."
Alenka Korpnik nam je predstavila še svojo najljubšo savinjsko jed - žlinkrofe, polnjene s suhim svinjskih mesom. Savinjska regija ponuja tudi zanimive juhe. Za sladico pa ne sme manjkati ajdnek - sladica iz kvašenega ajdovega testa, orehov in medu.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov