Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V upanju, da v življenju ne bom več pisal izjav, s katerimi bi zagovarjal svoje bivanje doma, vas, uprava ŠDL, lepo pozdravljam
Študentski domovi v Ljubljani so za večino študentov zaprti že šesti mesec zapored. Stanovalci domov imajo prepovedane obiske, domski red je strog, izjeme tistih, ki tam lahko ostanejo, pa so zelo ozko določene. Študenti opozarjajo, da je študentsko bivanje treba razumeti v bistveno širšem kontekstu kot osamosvojitev in most na poti k odraslosti. Te povezanosti pa na upravi Študentskih domov Ljubljana in Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport ne vidijo.
Ukrepi zapiranja študentskih domov so poglobili tudi razlike med manj in bolj privilegiranimi študenti, na kar opozarja Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev.
"Zapiranje študentskih domov je povzročilo, da so študenti, ki so že tako socialno manj privilegirani, zdaj v še slabšem položaju in imajo še manj možnosti, da se v teh ključnih študentskih letih proaktivno razvijajo."
Študenti so zaradi odločitve vidno nezadovoljni in želijo v zvezi s tem tudi ukrepati. Zaradi strahu pred izselitvijo se posamezniki, ki bivajo v Študentskih domovih Ljubljana, ne želijo poimensko izpostaviti.
"Zdi se mi sporno, da nas mečejo iz domov. Nekateri imamo še vedno študentska dela, doma nimamo možnosti za študiranje ali pa si dom delimo s posamezniki iz kritične skupine. Nesmiselno je, da pošljem na upravo željo, da ostanem v študentskem domu, in mi prošnjo zavrnejo z razlago, da študentsko delo ni dovolj. Še vedno sem študent, se preživljam sam. Od česa naj živim?"
"Naj tudi uprava ŠDL pokaže, da jim je mar. To, da si slišan, pomeni veliko več kot to, da prejmeš telefonski klic direktorja (Tomaža Pečnika) in se počutiš še bolj nadzorovanega, kot da si nekaj naredil narobe."
In kaj na vse to pravi uprava Študentskih domov v Ljubljani?
"Ker smo imeli ogromno vprašanj, pa zelo malo časa, smo enostavno naredili tipske odgovore. Vem, da je to zelo ponesrečen tip komunikacije, ampak tako smo lahko pravočasno skomunicirali zadeve." – Igor Brlek, vodja sektorja za študentske zadeve na ŠDL
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V upanju, da v življenju ne bom več pisal izjav, s katerimi bi zagovarjal svoje bivanje doma, vas, uprava ŠDL, lepo pozdravljam
Študentski domovi v Ljubljani so za večino študentov zaprti že šesti mesec zapored. Stanovalci domov imajo prepovedane obiske, domski red je strog, izjeme tistih, ki tam lahko ostanejo, pa so zelo ozko določene. Študenti opozarjajo, da je študentsko bivanje treba razumeti v bistveno širšem kontekstu kot osamosvojitev in most na poti k odraslosti. Te povezanosti pa na upravi Študentskih domov Ljubljana in Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport ne vidijo.
Ukrepi zapiranja študentskih domov so poglobili tudi razlike med manj in bolj privilegiranimi študenti, na kar opozarja Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev.
"Zapiranje študentskih domov je povzročilo, da so študenti, ki so že tako socialno manj privilegirani, zdaj v še slabšem položaju in imajo še manj možnosti, da se v teh ključnih študentskih letih proaktivno razvijajo."
Študenti so zaradi odločitve vidno nezadovoljni in želijo v zvezi s tem tudi ukrepati. Zaradi strahu pred izselitvijo se posamezniki, ki bivajo v Študentskih domovih Ljubljana, ne želijo poimensko izpostaviti.
"Zdi se mi sporno, da nas mečejo iz domov. Nekateri imamo še vedno študentska dela, doma nimamo možnosti za študiranje ali pa si dom delimo s posamezniki iz kritične skupine. Nesmiselno je, da pošljem na upravo željo, da ostanem v študentskem domu, in mi prošnjo zavrnejo z razlago, da študentsko delo ni dovolj. Še vedno sem študent, se preživljam sam. Od česa naj živim?"
"Naj tudi uprava ŠDL pokaže, da jim je mar. To, da si slišan, pomeni veliko več kot to, da prejmeš telefonski klic direktorja (Tomaža Pečnika) in se počutiš še bolj nadzorovanega, kot da si nekaj naredil narobe."
In kaj na vse to pravi uprava Študentskih domov v Ljubljani?
"Ker smo imeli ogromno vprašanj, pa zelo malo časa, smo enostavno naredili tipske odgovore. Vem, da je to zelo ponesrečen tip komunikacije, ampak tako smo lahko pravočasno skomunicirali zadeve." – Igor Brlek, vodja sektorja za študentske zadeve na ŠDL
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Neveljaven email naslov