Le kaj se skriva v drobni knjigi z enigmatično, povsem belo sprednjo platnico, na kateri nista natisnjena ne naslov ne ime avtorja ali avtorice? – Najbolj dovršeno, najbolj branja vredno domače leposlovno delo lanskega leta, če je, seveda, verjeti presoji članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov, ki so med vsemi romani, kratkoproznimi in pesniškimi zbirkami, eseji in dramami prav tej beli knjižici pred nekaj tedni podelili nagrado kritiško sito za »naj« knjigo leta 2019. Kdo je torej prepričal naše književne arbitre? – Anja Golob s četrto pesniško zbirko da ne da ne bo več prišla ... O čem torej piše avtorica in na kakšen način to počne, da je navsezadnje navdušila pregovorno sitne, nikoli zadovoljne kritike in kritičarke? - Odgovor smo v pogovoru z Anjo Golob iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ne dovolimo si grdega obraza. Bodimo urejeni. To svetuje tudi Sveto pismo. Iz njega zvemo, da je nosil Jezus suknjo »scela tkano«. Se pravi brez šiva. Nobel oblačilo, prav gotovo. Tkalka je morala biti mojstrica posla; verjetno kar njegova mati. On pa ne kak zanemarjen vandrovec, saj rad omenja snažnost. Bolj pa poudarja tako imenovano notranjo lepoto kot zunanji blišč. Očitno so mu šli na živce razni cofki in volančki, sicer ne bi omenjal, kako se kdo ponaša z njimi. Dišave mu tudi niso bile neznane. Omenjena je alabastrna posodica z dehtečim oljem. Ni mu manjkal smisel za lepoto; da se Salomon ni oblačil lepše, je dejal, kakor se odevajo z lepoto lilije na polju.
Lepota in lepotičenje tudi nam ni tuje. Kozmetika je postala industrija. Potrebuje laboratorij. Vodice in kreme in olja in dišave in losjoni in obliži vse tja do fantazijskih pripomočkov in silikona.
Recimo, da je vse to potrebno, a pretiravati vseeno ni treba. Največji človekov organ je koža in prav to si po neumnem poškodujemo v pretirani skrbi, da bi bili na pogled kar najbolj čedni. Biti lep obsede že otroka. Mogoče k temu pripomorejo kar starši, sicer petletno dekletce ne bi imelo pobarvanih nohtov in celo z različnimi odtenki. Jaz sem si znala pomagati sama. Namazala sem si lica z rdečim krep papirjem in odhitela v prvi razred. Na poti do šole je šminkarija na srečo zbledela, sicer ne vem, kako bi se zmenili s strogo gospodično učiteljico. Znala je tudi kresniti.
Nič ne nasprotujem kozmetiki, navsezadnje se smem sklicevati na samega Odrešenika! Trajno odrešila me pa ne bo. Nihče ne zlepi k licu spet, kar odleti spod časa dlet, pravi Janez Menart, od nekdaj je bil čas kipar in človek le njegova tvar. Hudomušno dodaja, da bi ženskam »vsa mazala rekviriral, zrcala pa za jezo pustil jim«.
Ne poznam moškega, ki bi si za okras izbral neurejeno garderobo v osebi kake ženske. Poznam take, ki od nje zahtevajo biti tip top, kakor eden od njih rad reče. Ne razumem pa onih, ki se leto in dan, ne na petek ne na svetek, ne zlevijo iz oguljenih kavbojk in razvlečenega trikoja.

Kolikokrat ste ob kakšnemu darilu ali čestitki zapisali misel iz knjige Mali princ? Ali pa morda podarili kar knjigo oz. zbirko izbranih citatov? »Ne pride daleč, kdor gre naravnost.« in »Bistvo je očem nevidno.« sta gotovo med pogostejšimi. Po poslušanju Torkovega kviza boste morda knjigo prebrali še enkrat z druge perspektive. Analizirali smo jo tako, kot to počnejo študentje Pedagoške fakultete.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

100 državo bomo danes dodali na seznam tistih, iz katerih smo že gostili sogovornike v oddaji Drugi pogled. Zambija – rojstna država Stephena Mosesa Zuluju – bo dobila to častno mesto. Zambijec v Sloveniji živi od leta 2008, sem ga je pripeljal tisti najpogostejši razlog za selitev – ljubezen. Doma na Vrhniki ga je z radijskim mikrofonom nedavno obiskala Andreja Gradišar.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Ob porastu okužb z novim koronavirusom se tudi v Sloveniji obračamo k mobilni aplikaciji za sledenje stikov. Aplikacija bi bila z epidemiološkega zornega kota lahko koristna, če bi si jo prostovljno naložilo dovolj ljudi. Skrbi je več, na prvem mestu zasebnost. Katere podatke bo zbirala, kdo jih bo hranil, kdo do njih dostopal, koliko časa? Pravni red Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke prebivalk in prebivalcev. Evropski Uporaba aplikacije mor zato biti prostovoljna, podatki morajo biti anonimizirani in se ne smejo hraniti v centralizirani bazi podatkov, aplikacija pa se mora ob koncu pandemije prenehati uporabljati. Odgovori v Intelekti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Natanko pol leta nas loči od dne, ko bo Združeno kraljestvo dejansko odrezano od članstva v Evropski uniji. Kakšni bodo prihodnji odnosi med Britanci in Unijo? To vprašanje še vedno ostaja odprto, odgovore nanj pa v teh dneh skušajo oblikovati pogajalci, ki so sklenili, da bodo odslej za mizo sedli v živo in pogosteje. Kako se uradni London o prihodnjih odnosi pogovarja z Brusljem in hkrati z ostalim svetom, je tema tokratne oddaje.

Luka Robida gosti dr. Petra Verovška z oddelka za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu; ekonomista dr. Jana Grobovška, ki predava na Univerzi v Edinburghu in Jureta Vršnaka, namestnika generale direktorice za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Zaspalo je, zato zmeda na Zemlji.
Pripoveduje: Boris Kerč.
Napisala: Milan Petek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Luče so gručasto, predalpsko naselje v globoki, nekoliko razširjeni dolini reke Savinje, ob sotočju Savinje in Lučnice, ob vznožju Raduhe. V 15. stoletju je vas postala sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega grada. Od nekdaj je poznana po svojevrstni glasbeni tradiciji, zaznamovani predvsem z večglasnim moškim petjem. Kljub trdoživosti je ta tradicija v zadnjem desetletju postajala vse tišja, nemara nekoliko ostarela. A prišel je trenutek, ki je premamil mlado generacijo. Petje na vasi je oživelo z dvojno močjo: modrostjo starejših in vihravostjo mladih glasov. Sami pevci pravijo, da skorajda ni lepše reči, kot je soustvarjati večglasno barvitost. Ta nastane le v skupnem dihanju več generacij moških pevcev. Za individualizem ni prostora. Na treko in na štrto ter vse tisto, kar je vmes, bodo z besedo in pesmijo prikazali ljudski pevci iz Luč ob Savinji.

V tej komediji slovaškega avtorja dogajanje sproži voznikova odločitev , da denarne kazni zaradi storjenega prometnega prekrška ne bo plačal, temveč jo bo odslužil s tridnevnim zaporom. V njegovi družini in v krogu prijateljev takšna odločitev povzroči kup nenadejanih predsodkov, reakcij in dejanj, iz katerih je avtor spretno zgradil zaplet svoje komedije ter v njem naslikal številne negativne nravi, prisotne v sodobni družbi.

Prevajalec Ervin Fritz
Dramaturg Pavel Lužan
Režiser Gregor Tozon
Tonski mojster Staš Janež
Glasbeni opremljevalec Peter Čare

Voznik Dare Valič
Miličnik Marko Simčič
Evgenij Zvone Hribar
Marija Stannia Boninsegna
Oče Aleksander Valič
Mama Polona Vetrih
Simo Marko Okorn
Sosed Marjan Hlastec

Traja 29' 23''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1984

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamoi posnetek koncerta, ki je nastal 16. januarja 1975 v dvorani Union v Ljubljani. Plesni orkester Radia Ljubljana je takrat gostil pozavnista Rudija Josela, enega ključnih avstrijskih glasbenikov. Na koncertu v dvorani Union leta 1975, ki ga je pripravilo Ljubljansko jazzovsko društvo, je Plesni orkester Radia Ljubljana pod Privškovim vodstvom predstavil skladbe: Atrakt Atija Sossa z aranžmajem Jožeta Privška, Inoxidabile Janeza Gregorca, Caravan Juana Tizola z aranžmajem Jožeta Privška ter Privškove Križanke 74.

Madžarski pesnik Ákos Győrffy (roj. 1976) je za svoje pesniške zbirke doma prejel številne nagrade, nagrajen je bil tudi njegov prvenec Severna stran Csóványosa. Poezijo objavlja od leta 1996, v njegovih pesmih pa pogosto najdemo preplet opisa pokrajine in notranjega občutenja. O tem pričajo tudi pesmi v prozi, ki vam jih predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu. V teh nas popelje v Slovencem dobro znane letoviške kraje, nam bližnji Kvarnerski zaliv. Pesmi interpretira dramski igralec Jožef Ropoša, za oddajo, ki je bila posneta pred osmimi leti, pa jih je prevedel Mladen Pavičić.