Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Štiri leta po prihodu v Peterburg je Balakirev že oblikoval svoj glasbeni krog, ki so ga sestavljali amaterski skladatelji Borodin, Musorgski in Rimski-Korsakov, in ga spodbujal k ustvarjalnosti. Ob pomoči Vladimirja Stasova, mecena »vseruske« umetnosti, je vodil upor proti peterburškemu konservatoriju.

Gost oddaje je tolkalec Franci Krevh, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola, ki je pred nekaj leti o svoji umetniški poti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Današnjo oddajo posvečamo glasbi češkega skladatelja Leoša Janačka, v tem tednu namreč mineva 166 let od njegovega rojstva. Skladatelj je večino življenja deloval v Brnu, kjer je ustanovil orglarsko šolo, ki je kasneje postala brnski glasbeni konservatorij. Kot etnomuzikolog je raziskoval moravske in slovaške ljudske pesmi, ukvarjal se je z reprodukcijo ritma in barve zvoka pogovornega češkega jezika, kar je uporabil pri ustvarjanju izrazitih vokalnih linij v svojih operah. Napisal jih je devet, med njimi so Jenufa, Katja Kabanova, Lisička Zvitorepka in nedokončana Zapiski iz mrtvega doma po delu Dostojevskega. Za današnjo oddajo smo izbrali odlomke iz opere Lisička zvitorepka, ki so jih glasbeniki za naš radijski arhiv posneli leta 1982. Pod vodstvom dirigenta Vladimirja Koblerja je igral Orkester ljubljanske Opere, poleg opernega zbora pa so nastopili še operni solisti: sopranistka Ženi Živkova v vlogi Lisice, mezzosopranistka Nada Sevšek v vlogi Lisjaka, baritonist Vladimir Ruždjak v vlogi Gozdarja ter basist Dragiša Ognjanovič v vlogi Harašte.Libreto je v slovenščino prevedel Pavel Oblák.

Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

22. avgusta lani sta na festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu gostovala Simfonični orkester mesta Birmingham in njegova glasbena direktorica Mirga Gražinyte-Tyla. Skupaj sta izvedla Simfonijo št. 3 Mieczyslawa Weinberga, orkestralni potpuri z naslovom The Way To Castle Yonder/Pot do gradu Yonder Oliverja Knussna, Koncert za violončelo in orkester v e-molu Edwarda Elgarja in simfonično pesnitev Lamija skladateljice Dorothy Howell. Solist je bil Sheku Kanneh-Mason.

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Gospe in gospodje, skupaj s Severnonemškim figuralnim zborom vas vabimo k poslušanju del Maxa Regerja.

To bodo:
Osem duhovnih spevov, op. 138
in na začetku Trije šestglasni zbori, op. 39.

Bronja Žakelj
Belo se pere na devetdeset
Zvočna knjiga

Avtobiografski roman o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahú in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Bere dramska igralka: Saša Mihelčič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden, Klemen Veber
Režija: Klemen Markovčič

Produkcija Radio Slovenija in Beletrina

Vsebina govori o krdelu mačjih klošarjev, ki imajo prepoznavne človeške lastnosti, še več – vsak od njih je stereotip naše družbe in kulture, prav vsakemu z lahkoto najdemo dvojnika v resničnem življenju.
Zbrane na vsakoletnem polnočnem želiranem sladkem plesu, na katerem izberejo mačko ali mačkona, ki se bo ponovno rodil, nam bodo mačke pripovedovale, kdo sploh so.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Jezikoslovec, pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni kritik Stanko Vraz se je rodil v vasi Cerovec pri Ormožu 30. junija 1810. Zgodaj se je navdušil za ljudske pesmi in jih zapisoval. Leta 1839 je v Zagrebu izdal Narodne pesni ilirske. Čeprav je naslov zbirke hrvaški, je to knjiga slovenskih pesmi, zbranih iz osrednje Slovenije, Štajerske, Koroške in severovzhodne Slovenije. Vraz je postal privrženec ilirskega gibanja, kar pa v ljubljanskem kulturnem krogu niso sprejeli z razumevanjem. Proti koncu leta 1837 je sporočil Prešernu svojo odločitev, da bo pisal samo ilirsko in je v prihodnjih letih postal hrvaški pesnik.

Oddajo bomo namenili klavirski glasbi Johannesa Kreidlerja, renomiranega multimedijskega umetnika, ki pa je v prvi vrsti skladatelj. Leta 2018 je pri založbi EMT izšla plošča Kreidlerjevih klavirskih skladb v interpretacijah Martina Tchibe.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Madžarski pesnik Ákos Győrffy (roj. 1976) je za svoje pesniške zbirke doma prejel številne nagrade, nagrajen je bil tudi njegov prvenec Severna stran Csóványosa. Poezijo objavlja od leta 1996, v njegovih pesmih pa pogosto najdemo preplet opisa pokrajine in notranjega občutenja. O tem pričajo tudi pesmi v prozi, ki vam jih predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu. V teh nas popelje v Slovencem dobro znane letoviške kraje, nam bližnji Kvarnerski zaliv. Pesmi interpretira dramski igralec Jožef Ropoša, za oddajo, ki je bila posneta pred osmimi leti, pa jih je prevedel Mladen Pavičić.