Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jani Oswald, pesnik, ki je odraščal v Sekiri ob Vrbskem jezeru, se v svoji poeziji pogosto poigrava z dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, z izginjanjem slovenščine in jecljavim prehajanjem v nemščino. Pesem Ta blarone, objavljeno v zbirki z naslovom Quaran Tanja, je po modernističnem izročilu razgraditve in ponovne, pogosto asociacijske graditve besed ustvaril na podlagi besedne igre s krajevnimi imeni.
Interpret je Saša Tabaković.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Letos se v Mariboru spominjajo 160-e obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu blaženega škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se ob t. i. industrijskem prebujenju Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. njegova predmestja. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev prav zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.

»V preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja«, je o tej, zelo razširjeni in starodavni krščanski molitvi napisal papež Janez Pavel II., svetnik, ki je rožni venec tudi sam pogosto vzel v roke. Molitev pa je lahko tudi glasba; na rožnovensko nedeljo vas zato vabimo k poslušanju Večernic Blažene Device Heinricha Ignaza Franza Biberja, ki jo bodo izvedli člani Glasbene kapele Blažene Rožnovenske Device iz Trsta, pod vodstvom Elie Macrija.

Neposredno bomo prenašali sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo pater Pavle Jakop. Sodelovala bo moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom umetniškega vodje Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Uroš Pele.

Na tretjem izmed štirih nastopov Filharmoničnega orkestra BBC na letošnjem festivalu Proms se je 7. avgusta orkestru pridružil njegov šef dirigent John Storgårds. Zastor se je dvignil z uverturo k Schumannovi redko slišani operi Genovefa, ki temelji na srednjeveški legendi o Genovefi Brabantski – ženski, ki je bila po krivici obtožena nezvestobe, potem ko je zavrnila zahrbtnega snubca. Na Storgårdsovo rojstno Finsko se obrnemo po še eno zgodbo, tokrat iz ljudske zbirke Kalevala, Sibeliusove simfonične pesnitve, ki prikazuje ljubezen čarovnika Väinämöinena in razočarane poskuse, da bi si pridobil naklonjenost hčerke severa, Pohjole. Pripovedovanje se ustavi, ko danski skladatelj Hans Abrahamsen preizkuša meje francoskega roga v svojem koncertu, napisanem za nocojšnjega solista Stefana Dohra; in Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega prinaša zadnjo dramatično vizijo, ki prikazuje skladateljev lastni boj z usodo v delu, ki kipi od nemira in turbulence.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Josef Škvorecký, ki je živel med letoma 1924 in 2012, je poleg Bohumila Hrabala in Milana Kundere eden izmed velikanov češke književnosti. Roman Mirakel s podnaslovom politična kriminalka, ki ga je Škvorecký napisal leta 1972, se delno dogaja leta 1968, delno pa v letih 1948 in 1949, torej v prelomnih obdobjih češkoslovaške zgodovine. Ima več dogajalnih linij: tematsko najpomembnejši so prizori politične narave, ena izmed linij pa obsega različne epizode iz pripovedovalčevega življenja, predvsem ljubezensko afero z njegovo nekdanjo dijakinjo. Iz te pripovedne linije je tudi izbrani odlomek, ki razkriva vsakdanjost malega človeka v socialistični realnosti. Odlomek je za oddajo Humoreska tega tedna leta 2019 izbrala in prevedla Nives Vidrih. Njen prevod romana Josefa Škvoreckega Mirakel je pred kratkim v celoti izšel pri Cankarjevi založbi.

Interpretira Gregor Gruden,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauhaker.
Produkcija leta 2019.
Urednika oddaje sta Matej Juh in Staša Grahek (ponovitev).

... in dela Händla, Čajkovskega, Monteverdija, Glucka, Mozarta in Rossinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predstavljamo Simfonijo št. 5 v B-duru Antona Brucknerja, ki jo je 24. novembra lani v dvorani kölnske filharmonije izvedel Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Za dirigentskim pultom je bil priznani poljsko-nemški dirigent Marek Janowski, eden največjih interpretov nemške simfonične glasbene tradicije.
Glasbo globoko vernega Antona Brucknerja pogosto prežemajo glasbeni simboli duhovne moči; ponazarjajo jih mogočne koralne teme in goreči, obsežni klimaksi, ki koncertne dvorane spreminjajo v prave zvočne katedrale. Ta označba prav gotovo pristoji Brucknerjevi 5. simfoniji, katere izvirna različica je prvič zazvenela šele tri desetletja po skladateljevi smrti. Nekateri so jo celo označili za "Katoliško simfonijo" oziroma "Simfonijo vere", Bruckner sam pa za "kontrapunktsko mojstrovino", in to ne brez razloga. Vse v tej glasbeni umetnini namreč teži k sklepnemu koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga.

V tokratni oddaji s podnaslovom Vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca s slovenskimi koreninami, ki pa sta se z družino iz rojstnega Buenos Airesa pred nekaj leti vrnila v domovino svojih prednikov. Pripovedujeta o tem, da je prav naveza »vera oz. krščanstvo in slovenstvo« pomembna identitetna matrica naših rojakov na tujem.

Nizozemski organist Pieter van Dijk deluje kot profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in na Glasbenem konzervatoriju v Amsterdamu. Je tudi mestni organist Alkmaarja, kjer umetniško vodi koncertne večere v cerkvi Laurenskerk in mednarodni orgelski festival, ki ga na historičnih orglah tega mesta prirejajo vsaki dve leti. Kot organist sodeluje tudi v stari luteranski cerkvi v Amsterdamu in v Katarinini cerkvi v Hamburgu. V njegovi izvedbi bomo slišali skladbe Girolama Frescobaldija, Jana Pieterszoona Sweelincka in Gerarda Bunka

Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni.
V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka.
Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.

Spominjamo se norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla, ki se je rodil pred 110-imi leti, umrl pa leta 2002. S svojimi potovanji je dokazoval, da so svetovne kulture povezane in da so se že starodavna ljudstva odpravljala na dolga pomorska potovanja. S splavom Kon-Tiki, narejenim iz debel balzamovcev, je leta 1947 odplul iz Peruja v Polinezijo, leta 1970 pa je z ladjico iz papirusovih trsov, kakršne je videl na staroegipčanskih freskah, uporabljajo pa jih tudi Indijanci na jezeru Titicaca, v drugem poskusu preplul Atlantski ocean.

Prevod: Irena Trenc Frelih,
Interpretacija: Brane Grubar,
glasbena oprema: Nina Kodrič,
tonska mojstra: Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
režija: Špela Kravogel.
Produkcija leta 2014.
Redakcija: Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).

Pesnika Sergeja Harlamova, predstavnika sodobne modernistične lirike, bo portretiral pesnik, pisatelj in publicist Muanis Sinanović.

Avtor literarnega dela je Sergej Harlamov,
avtor oddaje Muanis Sinanović,
režiserka Ana Krauthaker,
bralec Dejan Kaloper,
bralka Lidija Hartman,
interpret Željko Hrs,
interpretka Maruša Majer,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Marko Golja.

Ko stoletni borovci, ki tako značilno obvladujejo rimsko pokrajino, postanejo priče glavnih dogodkov rimskega življenja.

Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz (1914–1998), tudi Nobelov nagrajenec za književnost leta 1990, je bil že za življenja širše znan avtor. Njegova poezija je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega ubeseduje pot do drugega, raziskuje ljubezenski odnos, odnos do neizrekljivega in tudi sveta kot celote. V enem izmed svojih esejev je zapisal, da "človek sveta ne vidi, temveč o njem razmišlja". Prav ta refleksijsko-bivanjska razsežnost je v njegovi poeziji precej navzoča. To velja tudi za tu objavljene pesmi.

Prevajalec je Ferdinand Miklavc,
interpret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.