Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrl France Kosmač, pesnik, filmski publicist in režiser filma Dobri stari pianino. Franceta Kosmača v okviru književnosti poznamo po zbirkah poezije Pred pomladjo, Partizanski soneti ter Kurent in smrt. V poeziji se je po vitalistično naravnani partizanski liriki približal intimistični liriki in v takem duhu je napisana tudi pesem Poletje. Interpretira jo Boris Juh, ki je prvič nastopil v filmu prav v Kosmačevem Dobrem starem pianinu leta 1959.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Alpska simfonija Richarda Straussa je verjetno najrazkošnejša in najveličastnejša orkestrska umetnina tega znamenitega Bavarca. Alpska simfonija pa je kljub imenu simfonija njegova zadnja in obenem najobširnejša simfonična pesnitev. Zvočno dogajanje je strnjeno v več kot petdeset minut nepretrganega glasbenega toka, ki pa je zelo jasno členjen s točkami, ki imajo povsem programske oznake. Celotno delo ima jasen glasbeni program – bilo naj bi zvočni prikaz vzpona v Alpe od jutra do mraka.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na Cekinovem gradu v Ljubljani, bosta nocoj ob pol osmih nastopila slovenska kitarista Aljaž Cvirn in Jure Cerkovnik, ki od leta 2019 skupaj muzicirata v Duu Aratik. Umetnika že vrsto let živita v Švici, v Sloveniji pa se redno predstavljata na koncertih. Tokrat bodo na njunem sporedu dela Johanna Sebastiana Bacha in francoskih skladateljev 19. in 20. stoletja: Andréja Joliveta, Clauda Debussyja in Pierra Petita. Jure Cerkovnik je pred tremi leti tudi spregovoril za naš radio, tokrat v oddaji predstavljamo njegovo umetniško pot.

Na sporedu skladateljev Violinski koncert št. 3 v h-molu in Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a – molu.

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pred nami je posnetek Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je na koncertu 8. junija v Kölnski filharmoniji nastopil pod taktirko Stanislava Kochanovskega. Na programu je bila znamenita Ravelova orkestracija "Slik z razstave" Modesta Musorgskega, obkrožena z drugimi zvočnimi čudesi iz časa pred drugo svetovno vojno. Zdi se, da veliki godalni orkester prodira v notranjost katedrale z veliko količino barv in prostorskim učinkom, ko Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa doseže svoje velikansko naraščanje. Ottorino Respighi je s svojim Gregorijanskim koncertom prevedel starodavno tematsko gradivo v glasbeni jezik zgodnjega 20. stoletja: staro velikonočno sekvenco izpred konca prvega tisočletja, ki jo je odel v sugestivno prepletanje lesketajočih se orkestrskih barv – z veličastnim Frankom Petrom Zimmermannom kot solistom na violini.

Novejši avtomobili, ki se z voznikom ne sporazumevajo v slovenščini, so lahko v nekaterih okoliščinah nevarni za vožnjo. Lahko se zgodi, da voznik ne razume vseh naprednih funkcij, ki mu sporočajo, da z avtomobilom nekaj ni v redu, če ga na to ne opozori v slovenščini. Čeprav voznik meni, da na osnovni ravni dobro razume angleški jezik, to še ne pomeni, da bo razumel vse, kar mu sporočajo napredni sistemi avtomobila. V kolikšni meri imajo sodobni avtomobili možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila? Kako se na pobudo “slovenščina v avtomobilih”, ki sta jo sprožili Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, odzivajo avtomobilski zastopniki in uvozniki? Gost pogovora bo Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije.

Vodilo zborovskega mozaika je oezija človeške duše, ki jo življenje podira in spet postavlja na noge.
Na to nit smo ulovili skladbi Samotarec in Večernica/Evening star Andreja Makorja,
Reinkarnacije Samuela Barberja
in Štiri pesmi na besedila Jožeta Udoviča Uroša Kreka.
Pojejo Akademski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani,
Zbor Sine nomine, Slovenski komorni zbor in Akademski zbor Univerze na Primorskem.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024 v studiu 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Dobrodošli v drugem dejanju muzikala Vse je mogoče, ki je postavljen na krov potniške čezoceanske ladje, ki pluje iz New Yorka v London in na kateri je tudi barska pevka Reno Sweeney (reno svini). Njen prijatelj Billy Crocker (bili kroker) je na ladji slepi potnik, tako zelo si namreč želi biti blizu svoje ljubezni Hope Harcourt (houp harkort), a težava je, da je Hope zaročena s premožnim lordom Evelynom Oakleightom (evelinom ouklijem). Del tega ljubezenskega trikotnika na luksuzni potniški ladji pa sta tudi javni sovražnik številka 13, Moonface Martin (munfejs martin) in njegova pajdašica Erma (erma). Ob pomoči preoblek, plešočih mornarjev in dobrega starega izsiljevanja Reno in Martin združita moči, da bi Billyju pomagala osvojiti Hope.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Mineva 270 let od smrti angleškega pisatelja Henryja Fieldinga; rodil se je leta 1707 v plemiški družini. Študiral je pravo, preživljal pa se je večinoma kot pisatelj in publicist. Uspel je s komedijami, a njegovo glavno delo so razsvetljenski ironični romani o sodobni družbi, ki se opirajo na pikareskno tradicijo. Tak je roman Joseph Andrews, v katerem je Fielding parodiral roman Pamela Samuela Richardsona, njegov najpomembnejši roman pa je Tom Jones, v katerem je povezal izročilo pikaresknega romana s komediografsko tehniko in razsvetljensko poučnostjo. Z njim je skušal uveljaviti svoj teoretični pogled na roman kot na "komični ep v prozi".
V Literarnem večeru, posvečenem Henryju Fieldingu, boste slišali odlomke iz štirih njegovih romanov: Toma Jonesa je prevedla Majda Stanovnik Blinc, odlomke iz doslej neprevedenih romanov Shamela, Joseph Andrews in Amelia pa Irena Trenc Frelih.

Avtor oddaje Tone Frelih,
prevajalki Majda Stanovnik Blinc in Irena Trenc Frelih,
interpreta Saša Mihelčič in Aleš Valič,
bralka Maja Moll,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Jure Culiberg,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2007.
Urednika oddaje Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).

Poslušamo del plošče Inhabit belgijskega skladatelja Stefana Prinsa, na kateri avtor svojo značilno zvočnost, zapolnjeno s povratnim zvočnim zankanjem, skrajno rabo instrumentov, njihovimi hrupnimi robovi in surovo elektronsko obravnavo uresničuje z odličnimi ansambli Mosaik, EnsembleKollektiv in Nadar ter z BBCjevim škotskim simfoničnim orkestrom.

Dobitnica nagrade mira Darinka Kozinc je leta 2023 pri založbi Jutro objavila pripovedno zbirko Školjkine solze, zbirko dvajsetih kratkih zgodb o različnih ljudeh, ki se v nekem trenutku zavejo preteklosti in sodobnosti, skratka, življenja. Ena izmed njih je tudi kratka zgodba Pot sprejemanja.

Avtorica literarnega dela Darinka Kozinc,
režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Maruša Majer,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.