Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so Nokturno št. 15 v C-duru Johna Fielda, Suita Lady Radnor Huberta Parryja, Preludij v D-duru, BWV 874 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za dva klarineta in orkester v Es-duru, op. 91 Franza Krommerja in Rondo za klavir št. 1 v C-duru, Wq. 56 Carla Philippa Emanuela Bacha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajali bomo Fantazijo v C-duru, Hob. XVII:4 Josepha Haydna in Simfonijo v Es-duru, op. 41 Antona Reiche.

Brane Senegačnik, slovenski pesnik in profesor klasičnih jezikov, prevajalec ter nagrajenec Prešernovega sklada, je pri Mohorjevi družbi iz Celja pravkar objavil novo pesniško zbirko z naslovom Prosojnosti. Pesem Melanholija, ki jo bomo poslušali zdajle, pa je pred časom prebral v studiu Radia Slovenija.

Na sporedu Elegija za komorni orkester, op. 58 Edwarda Elgarja, pesem Riba Damijana Močnika, koncertna uvertura V naravi Antonina Dvořaka, Mala suita za kvartet flavt Frana Lhotke, Poeme des Rivages (Pesnitev obal), simfonična suita v štirih slikah, op. 77 Vincenta d'Indyja, samospev Popotnikova nočna pesem, D. 224 Franza Schuberta, suita za orkester Henrik V. Williama Waltona in Pihalni kvintet, op. 43 Carla Nielsena.

Nemška simfonija pozne romantike za svoje razumevanje zahteva poznavanje celotnega nemškega kulturnega prostora, ki v umetnosti zvoka kaže zavidljivo enovitost in zaokroženost, čeprav so ustvarjalci pogosto prihajali iz politično ločenih, kdaj tudi sprtih okolij. Čeprav še zdaleč ne moremo govoriti o tako enoviti glasbeni usmeritvi kot na primer pri klasicizmu Prve dunajske šole, je vseeno kateri koli izdelek te nemške pozne romantike jasno prepoznaven tako v soju izročila treh velikih B-jev: Bacha, Beethovna, Brahmsa, kot tudi v okviru kulturnega prostora in izročila, v katerem je nastal. Pozni romantizem je v svojem izhodišču značilno dete zgodovinskega trenutka: govor je namreč o umetnosti, ki izraža podobo dveh močnih cesarstev z vladajočim nemškim slojem, ki se v svoji duhovni podstati naslanja na veliko izročilo nemške filozofije od Kanta naprej.

Predvajali bomo skladbe z repertoarja priljubljenega orkestra Glenna Millerja v izvedbi slovenskih velikih zasedb: Big Banda RTV Slovenija in njegovih predhodnikov, Akademskega plesnega orkestra in zbora Carmina Slovenica.

V okviru nedavnega Festivala za tretje življenjsko obdobje nas je OPRO, zavod za aplikativne študije, z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (roj. l. 1908, umrla je l. 1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v prejšnjih in sodobnih družbah v dveh delih (l. 2018 in l. 2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda, izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, da »si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol« je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje v večini socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.«
Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je starost bila in je vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih se.

Jill Feldman bo v prvi oddaji s kvartetom Concerto delle viole predstavila duhovne pesmi, poslušajte pa tudi instrumentalne skladbe za konsort viol da gamba.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo mednarodno priznani ameriški sopranistki Jill Feldman, ki je specialistka za srednjeveško, renesančno, baročno in klasično glasbo ter slovi po zelo izraznem izvajalskem slogu. V svojih interpretacijah spretno povezuje gladko tekočo vokalno tehniko z veliko pozornostjo do dramatične vsebine ter lepote in pomena besedila. V Sloveniji je izvedla koncert na 23. festivalu Radovljica, l. 2005, ko je zapela z italijanskim ansamblom viol da gamba Concerto delle viole. Jill Feldman je diplomirala iz glasbe na univerzi v Santa Barbari v Kaliforniji. Hkrati je študirala tudi evropsko literaturo in se poglobila v študij vokalnih slogov renesančnega obdobja. Stilno petje je študirala pri Lillian Loran v San Franciscu, v izvajanju zgodnje vokalne glasbe se je izpopolnjevala pri nemški specialistki Andrei von Ramm. Poslušajte duhovne skladbe iz sklopa pesmi o miru in odrešitvi v ljubezni do Boga angleškega skladatelja Williama Byrda, ki je živel in ustvarjal v drugi polovici 16. in v prvih treh desetletjih 17. stoletja, ter njegovega sodobnika Alfonsa Ferrabosca II. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Kaj so značilnosti dobrega literarnega potopisa? Po čem se loči od drugih literarnih zvrsti? V čem je poseben? Ali bo tudi umetna inteligenca pisala dobre in zanimive literarne potopise? O teh in drugih vprašanjih z dr. Andrejem Blatnikom, Agato Tomažič in Ervinom Hladnikom Milharčičem.

Še vedno predstavljamo izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Tokrat bo ta izvrstna godba zaigrala priredbo glasbe zgodnjega baleta Dmitrija Šostakoviča z naslovom Korenjak iz leta 1931, v katerem si je dovolil do konca izživeti svojo pikro in jedko dušo, ki ji ni bilo tuje najbolj neposredno norčevanje, kar ga zmore glasbeni jezik. Nikoli drugje ni bil tako blizu niti Petruški Stravinskega ne Pavlihi Prokofjeva in poslušalci boste nemalo presenečeni, kako odlično ta glasba deluje v godbeniški preobleki. Mestno godbo iz A Coruñe vodi Marcel van Bree, Šostakovičevo glasbo pa je za godbo priredil Jean Cosemans.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je 4. aprila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert dua Javornik - Novak, ki ga sestavljata kitarista Samo Novak in Martin Javornik. Predstavila sta se z deli tipičnih skladateljev za kitaro, Granadosa, Sora in Castelnuova – Tedesca, ter z glasbo Georga Friedricha Händla, ki sta jo izvajala približno dva tedna pozneje na koncertu s Kitarskim orkestrom ljubljanske akademije.
Kitarista sta skupaj začela muzicirati leta 2022 v okviru predmeta komorna igra na akademiji za glasbo. Tam sta oba študenta Tomaža Rajteriča, ki je tudi mentor zasedbe. Od začetka skupnega delovanja redno prirejata koncerte po vsej Sloveniji, prav tako pa se udeležujeta tekmovanj. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig sta leta 2023 v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in prvo nagrado ter posebno priznanje za izvedbo obvezne skladbe.

Enrique Granados: Španski plesi, op. 37 - Andaluza v e-molu, št. 5 in Oriental v c-molu, št. 2.
Fernando Sor: Spomin iz Rusije, op. 63
Mario Castelnuovo Tedesco: Kanonična sonatina za dve kitari, op. 196
Georg Friedrich Händel: Concerto grosso za orgle in orkester op. 4, št. 6 (Kitarski orkester Akademije za glasbo)

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus ...

Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto junija 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Avstrijsko-koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap se je rodila v Železni Kapli, na Dunaju je študirala germanistiko, filozofijo in gledališke vede, delala je v gledališčih v Ljubljani in v Trstu, urejala revijo Mladje, v Celovcu pa na univerzi predava gledališko zgodovino in dramaturgijo. Piše slovensko in nemško. Napisala je vrsto pesniških zbirk, leta 2011 pa je za roman Angel pozabe, ki ga je napisala v nemščini, dobila ugledno avstrijsko literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Delo je v slovenščino prevedel Štefan Vevar.
V oddaji Esej na radiu boste slišali besedilo z naslovom V luči jezika, ki ga je Maja Haderlap prebrala ob podelitvi nagrade Ingeborg Bachmann v Celovcu leta 2014. Istega leta je bilo objavljeno v reviji Rastje v prevodu Štefana Veverja; za radio sta ga leta 2019 prebrala Mateja Perpar in Igor Velše. Glasba, ki je vključena v oddajo, je vzeta iz Simfonije št. 4. v G-duru Gustava Mahlerja v izvedbi Dunajskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Claudia Abbada.

Orkester Državna kapela iz Dresdna je 2. septembra na koncertu v operni hiši Semperoper v Dresdnu vodil dirigent Daniele Gatti in izvedel skladbo Ozarjena noč, op. 4, verzijo za godalni orkester Arnolda Schönberga, in Simfonijo št. 1 v D-duru, »Titan«, Gustava Mahlerja.

Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo.

Prevajalec: Aleš Kranjec
režiser: Alen Jelen
dramaturg: Matjaž Briški
tonski mojster: Matjaž Miklič
glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
lektorica: Tinka Kos
fonetičarka: Mateja Juričan

Nastopajo
Ismir - Aleš Kranjec
Nick - Tadej Pišek
Ismirjev oče - Aleš Valič
Ismirjeva mama - Silva Čušin
Ostrostrelec - Valter Dragan
Nickova mama - Vesna Jevnikar
Amel - Urban Brenčič
Stervadesa - Anja Novak

Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024.
Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo

Afroameriški pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in glasbeni kritik Amiri Baraka se je rodil leta 1934 kot Leroi Jones v New Jerseyju, tam je leta 2014 tudi umrl. Za njegov pesniški opus sta značilni močna politična angažiranost in militantnost, usmerjena v ozaveščanje za pravice afroameriškega prebivalstva. Kritiki ga označujejo za najpomembnejšega afroameriškega pesnika svoje generacije. Pesmi v oddaji Literarni nokturno so iz njegovega zgodnejšega, avantgardistično beatniškega obdobja ustvarjanja, ko je deloval še z imenom Leroi Jones.

Izbor in prevod Tone Škrjanec,
interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Igor Likar.
Produkcija leta 2019.
Urednici oddaje Tina Kozin in Staša Grahek (ponovitev).

V oddaji vas bomo opozorili na bližnje koncerte pevke Enji, zasedbe pianista Harolda Lopeza - Nusse, tria pianista Brada Mehldaua, zasedbe Five Elements saksofonista Steva Colemana, kvarteta klarinetistke Anat Cohen in klaviaturista Davida Helbocka.