Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
– 8. festival Sonc v Radečah
– Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae
– SMS1 – Prelomno Orkestra Slovenske filharmonije

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretira Maja Haderlap. Posneto avgusta 2005.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Snov o Don Juanu, drznem pustolovcu in predrznem zapeljivcu, sega v dobo španskih baročnih teatra in čustvovanja, v zlato dobo španske dramatike, njen prvi oblikovalec pa je bil Tirso de Molina. Izrisal ga je kot podleža, ki pa je vendarle toliko dosleden in nepopustljiv, da se je za uresničitev svojih ciljev pripravljen boriti celo z onstranstvom. Že v 18. stoletju so oder dosegle tudi prve opere, ki so črpale iz zgodbe o Don Juanu in kamnitem gostu: Antonio Calegari, Gioacchino Albertini, Giacomo Tritto in Francesco Gardi so le nekatera izmed številnih imen dandanes tako rekoč pozabljenih italijanskih skladateljev, ki pa so brez dvoma odločilno vplivali na glasbenooblikovni razvoj legende o Juanu; najodločilnejši vpliv pa je imel Giuseppe Gazzaniga s svojo opero Don Giovanni ali kamniti gost.

Nebojša Jovan Živković je pridobil sloves enega najboljših solistov na marimbi in drugih tolkalih. Živković svoje mojstrovine izvaja na koncertih po vsem svetu. Navdih za skladanje dobiva v različnih deželah in glasbenih koreninah ter kulturah.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na sporedu bodo skladbe:

1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11
Izv.: Orkester slovenske Filharmonije
Dirigent: Marko Munih

2. Andre Caplet: Maska rdeče smrti za harfo in godalni kvartet
Izv.: Godalni Kvartet Tartini:
Harfa: Mojca Zlobko Vajgl
Violini: Miran Kolbl in Rok Zgonc
Violončelo: Miloš Mlejnik

3.Claude Debussy: Igre
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Ernest Bour

Goran Stolevski je odraščal v Makedoniji, od najstniških let pa živi v Avstraliji. Stolevski, ki kot eno svojih najpomembnejših inspiracij navaja cinéma vérité, je ustvaril že vrsto uspešnih filmov, na primer pred dvema letoma svoj celovečerni prvenec, nadnaravno grozljivko z Noomi Rapace, sicer postavljeno v 19. stoletje na makedonsko podeželje z naslovom You Won’t Be Alone/Ne boš sama. Istega leta je za svoj drugi celovečerec, gejevsko romanco Of an Age/Generacija prejel prestižno nagrado cinefestOZ za najboljši avstralski film. V slovenskih kinih pa se pravkar vrti njegov film Gospodinjstvo za začetnike. Gre za tankočutno pripoved o nekonvencionalni družini, pri čemer je Stolevski, ki je za film napisal scenarij, ga režiral in zmontiral, v osnovi želel posneti zgodbo o življenju kvirovskih ljudi v sedanjosti, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so tovrstne filmske zgodbe po večini postavljene, kot pravi sam. Z režiserjem se pogovarja Tesa Drev Juh. Bere Jure Franko.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

September je tukaj in začela sta se nova sezona in novo šolsko leto, od začetka, iz temeljev smo začeli tudi mi; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti. Tokrat na sporedu glasba Roberta Schumanna in Sigismonda Thalberga.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Štirinajstega novembra 2024 je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata potekal koncert cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Živa Kralj ob klavirski spremljavi Hermine Hudnik. Glasbenica je bila v času koncerta dijakinja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, v njeni interpretaciji pa nas čakata skladba Spomin na ljubljeni kraj, op. 42 Petra Iljiča Čajkovskega in Arija iz Suonate in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja.

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (predzadnji je izšel leta 2022) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909–1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

»Počakajte! Zdaj, zdaj bom pela. Že igram, medtem pa mi povejte, kakšno skladbo si želite. Hočete kaj o ljubezni, jezi, ljubosumju, očitajočem ali častnem odhodu? Naj bo pesem polna obrekljivosti? Naj bo razburjena, melanholična, nežna? Če hočete, ima ena kitica trilčke in pasaže, druga pa je kromatična, z obilico višajev in nižajev. Naslednja naj tvori konsonance in septime in kvarte.«
Besede iz kantate za sopran in basso continuo Antonia Cestija na zabavno jedrnat način povzema značilnosti posvetnih kantat in pesmi 17. stoletja. Septembrski koncert cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu, ki letos že štirinajsto leto poteka v Atriju ZRC v Ljubljani, je bil posvečen komičnim kantatam iz tega obdobja in se je začel s Cestijevo skladbo. Zdi se, da so se nekateri hitro naveličali konvencionalnih literarnih in kompozicijskih prijemov, a so te še naprej zahtevali poslušalci, zato se je bilo iz njih zlahka norčevati.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi. To so kraji nedaleč od Grosupljega. Slišali bomo nekatere splošno znane pesmi, pa tudi nekaj takih, ki so bile nekoč del raznih običajev.

Ob začetku 8. festivala Sonc v Radečah

V Radečah se začenja 8. festival Sonc umetnostne glasbe, ki ga od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja in Tanja Sonc, sicer članica komornega godalnega orkestra v Zürichu.

Komorni studio bo v znamenju glasbe s koncertov 7. festivala Sonc, ki je potekal sredi leta 2023 v cerkvi sv. Petra v Radečah in ga je pripravilo kulturno-umetniško društvo Sonc. Glasbeniki so izvedli tri koncerte komorne, solistične, orkestrske in zborovske glasbe. Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala iz violine pri profesorju Primožu Novšaku, študij violine je nadaljevala v Salzburgu, nato pa je z odliko magistrirala na Visoki šoli za umetnosti v Zürichu pri profesorici Nori Chastain. V Posavje so že prvi festivalski koncerti prinesli veliko pozitivne energije in motivacije za mlade ter popestrili poletne večere. Letošnji, 8. festival bo prvič potekal ob koncu septembra. V četrtek, 26. septembra, ob 10.30 ga bo odprla otroška glasbena matineja Štirje letni časi, kjer bodo otroci dejavno sodelovali z nastopajočimi, glasbo je priredila mlajša skladateljica Klara Mlakar, ki je – tako kot Tanja Sonc – po rodu iz Radeč, sicer pa se uspešno uveljavlja doma, v Nemčiji, kjer živi, ter drugod po Evropi. Na prvem celovečernem koncertu, 27. septembra, bodo izvedli komorni večer s klavirjem: z deli Roberta Schumanna, Frédérica Chopina, Petra Iljiča Čajkovskega in Clauda Debussyja, igrali bodo: violinistka Tanja Sonc, violist Ribal Molaeb, violončelistka Irena Josifoska in pianistka Julija Miloslavska. Drugi koncert, 28. septembra, bo predstavil uveljavljenega kitarista džezovske, rokovske in etno glasbe Vlatka Stefanovskega, ki bo izvajal svojo glasbo in priredbe z glasbenimi prijatelji tega festivala. Na tretjem koncertu, 29. septembra, bodo glasbeniki nastopili v Komornem orkestru festivala Sonc s solisti in izvedli: stavek Religioso Slavka Osterca ter mojstrovini Wolfganga Amadeusa Mozarta: Simfonijo Concertante za violino, violo in orkester ter Simfonijo št. 29 v A-duru. Podrobneje o programu prisluhnite v pogovoru urednice Tjaše Krajnc z violinistko in umetniško vodjo Tanjo Sonc.

Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo.

Režiser: Igor Likar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Mahler – Branko Šturbej
Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec
Alma – Nataša Barbara Gračner
Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan
Mahler kot otrok – Gašper Rojc
Odrski delavec – Gregor Gruden
Mahlerjeva hči – Zoja Miklič
Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar

Glasbeni izvajalec – Matej Puc

Produkcija Uredništva igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.

V času Mahlerjeve smrti je deseta simfonija v bistvu ostala nedokončana v obliki neprekinjenega osnutka, vendar ni bila v celoti razdelana ali orkestrirana in zato ni bila izvedljiva. Samo prvi stavek velja za razmeroma popolnega in izvedljivega, kot je nameraval Mahler. Morda kot odraz notranjega nemira, ki ga je takrat doživljal – vedel je, da mu popušča srce in da mu je žena nezvesta – je 10. simfonija verjetno njegovo najbolj disonantno delo.