Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Janko Messner (1921–2011), slovenski pisatelj, ki je ustvarjal v Avstriji, je bil angažiran pripovednik, dramatik, kulturnopolitični esejist in pesnik. Ustvarjal je v slovenščini in nemščini. Tematsko in estetsko usmerjenost so mu določala jezikovna, duhovna in moralna stanja na Koroškem in na svetu sploh. Bil je glasnik ponižanih, nesvobodnih in nasilno razosebljenih, neusmiljeno pa je odkrival tudi družbene laži. Seveda je bil tudi odprt izpovedovalec svojih intimnih radosti in bolečin. Med te pesmi sodi tudi njegova ljubezenska Ko od tebe grem, ki jo je leta 2004 interpretiral avtor sam.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Balet (Štirje letni časi) v 3. dejanju Sicilijanskih večernic "na prvo žogo" deluje konvencionalno, povprečno, celo dolgočasno, kot nebodigatreba vrivek, s katerim je Verdi zadostil pariški zahtevi po razkošju. A tako je videti res samo na prvi pogled; natančnejša analiza namreč pokaže, da v kontekstu Večernic kot celote deluje več kot spodobno, sploh glede na izrazito "italijanski" značaj Verdijeve glasbe in njegovo takratno relativno neizkušenost, kar zadeva "francoski" slog.

Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje in občudovanje, in vendar se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.

Pozornost najprej namenjamo uvodnemu koncertu letošnje sezone filharmoničnega abonmaja Same mogočne skladbe. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral novi glavni dirigent zasedbe, mladi Gruzijec Kahi Solomnišvili, kot solist se je v Šostakovičevem 2. klavirskem koncertu predstavil Urban Stanič, spored pa je dopolnila še glasba Zvonimirja Cigliča in Igorja Stravinskega. Nadaljujemo z uvodom v Srebrni abonma – letošnjo sezono so v soboto začeli Emily Pogorelc in člani Godalnega kvarteta Simfonikov Bavarskega radia, v katerem igra slovenski violončelist Jaka Stadler, nato pa predstavljamo še novo sezono Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.

Na sporedu:
1. Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester
Izv: klavir: Tomaž Petrač
Simfonični orkester RTV Slovenija
dir.: David de Villiers


2. Saša Šantel: Concertino za violino in klavir, op. 44
Izv.: Violina: Tomaž Lorenz
Klavir: Marina Lorenz


3. Samo Vremšak: Druga simfonija za orkester
Izv.: Orkester Slovenske filharmonije
dir.: Anton Nanut

Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče.
Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi ogromno del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat na sporedu glasba Chopina, Liszta, Wagnerja, Raffa, Beethovna in Albéniza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.

Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera.
Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček.

JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD
CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO
ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO

Jasen sončen dan. Dva gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj ne dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hčer planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant.

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

V slovenskem ljudskem izročilu je imelo fantovsko petje od nekdaj posebno mesto. V njem so se oblikovali in ohranili posebni načini petja, ki so jih prevzele tudi druge pevske zasedbe, še posebej to velja za večglasno petje. Poslušamo načine in primere fantovskega petja iz različnih pokrajin in obdobij, ki sta jih v oddaji leta 1969 predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš.

V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo 24. julija v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij.

V slavnostni dvorani Ptujskega gradu, kjer je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, sta nastopila odlična sopranistka Nika Gorič in harmonikar Matjaž Balažic. Sopranistka Nika Gorič iz Maribora se je kljub mladosti že mednarodno uveljavila z izjemnimi študijskimi uspehi ter pritegnila veliko pozornosti z izvrstnimi opernimi in koncertnimi nastopi. Po končanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru in študiju solopetja na Univerzi za glasbo v Gradcu, kjer je diplomirala z odliko pri profesorici Anne-Marie Zeller, je nadaljevala podiplomski študij solopetja leta 2013 na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu pri profesorjih Lillian Watson in Jonathanu Pappu. Tam je leta 2015 končala magisterij z najvišjo možno oceno, nato je nadaljevala študij opernega petja in julija 2017 z najvišjimi ocenami končala tudi umetniški doktorat pri Lillian Watson ter prejela posebno nagrado za odličnost. Svoje znanje je izpopolnjevala na seminarjih priznanih pevskih pedagogov in pevcev, kot so Susan Bullock, Angelika Kirchschlager, Helena Lazarska, Matjaž Robavs in drugi vokalni umetniki. S harmonikarjem Matjažem Balažicem, nagrajencem vrste glasbenih tekmovanj doma in v tujini, ki občutljivo sledi vokalnim linijam in prepriča s svojo virtuoznostjo. Na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru se je učil igranja na harmoniko pri profesorju Andreju Lorberju, nato je študiral na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je bil njegov profesor Janne Rättyä, pri katerem je leta 2013 diplomiral z odliko. Nastopa kot solist, član komornih skupin, igra pa tudi z orkestri. Na odrih po Evropi igra s kvintetom Piazzolleky, v katerem že skoraj desetletje poustvarja glasbo argentinskega tanga. Glasbena umetnika na koncertu izvajata pesmi, samospeve in arije iz bogate literature od zrelega baroka 17. stoletja do vokalnih del 20. stoletja v priredbi za glas in harmoniko: arije Henryja Purcella in Georga Friedricha Händla, samospeve Franza Schuberta iz zgodnje romantike in Huga Wolfa, mojstra poznoromantičnega samospeva. Predstavljata tudi ariji Georgesa Bizeta, Francisa Poulenca in song Kurta Weilla ter pesmi v ritmu tanga Astorja Piazzolle in arije iz operet Franza Leharja. V glasbenih dvogovorih se soprana in harmonika predstavijo v širokem spektru tonskih barv in čustvenih odtenkov.

Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu.

Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker
Prevajalka: Julija Zapeka
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar

Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar
Nataša – Maruša Majer
Prva – Eva Pečnik
Ona, Dekle – Doroteja Nadrah
Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl
Druga – Petra Kodba
Vojak – Jurij Drevenšek
Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak
On – Blaž Šef
Tretja, Mila – Špela Lovrec
Vojak – Stane Tomazin,
Vasjeva žena – Iva Kranjc
Vasja – Vladimir Vlaškalić
Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan

Produkcija Uredništva igranega programa.
Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.

Avgust Demšar piše kriminalke, dobre kriminalke. Takšna je tudi njegova najnovejša z naslovom Estonia (objavljena pri Založbi Pivec). Roman se začne s predzgodbo, s tragično nesrečo trajekta Estonia leta 1994, nadaljuje pa se v zaselku Vodnjaki. Tja pripotuje po letih življenja na Švedskem romaneskna junakinja, ki je starše izgubila v nesreči trajekta. V Nokturnu lahko izveste, kako mlada junakinja odkriva slovensko zgodovino in še kaj.

Glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
režiser Klemen Markovčič,
igralec Matej Puc,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.