Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Karla Friedricha Abla (Koncert za flavto št. 3 v D – duru), Wolfganga Amadeusa Mozarta (Godalni kvartet v B – duru, K. 458) in Josepha Martina Krausa (Simfonija v C – duru).

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Bedřicha Smetane: Višegrad iin Vltava z cikla Moja domovina.

Emil Korytko je bil poljski narodopisec, ki se je rodil 7. septembra 1813 v Lvovu, umrl je zadnjega dne v letu 1839. Kot političnega prestopnika ga je Metternich obsodil na internacijo v Ljubljani, kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci, med njimi so bili na primer Blaž Crobath, Matija Čop in seveda Prešeren. Čeprav je bilo njegovo življenje v Ljubljani nadzorovano, je vseeno izkusil tudi svetlejše plati življenja. Pesem, v kateri opeva lepe Ljubljančanke, je poslovenil Niko Jež, leta 2003 pa jo je interpretiral dramski igralec Slavko Cerjak.

Na sporedu glasba Antonina Dvořáka (Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90) in Leoša Janáčka (Sinfonietta).

Pred sobotnim koncertom v SiTi Teatru smo se pogovarjali z Urško Centa in Ninom Mureškičem, članoma zasedbe Sentido Project. Sestavljajo jo plesalka, koreografinja in glasbena umetnica Urška Centa, basist Tadej Kampl, tolkalec Nino Mureškić, saksofonist Primož Fleischman in pianist Arsenije Krstić. Spraševal je Hugo Šekoranja.

Simfonija v cis-molu Hansa Pfitznerja iz leta 1933 je ena najboljših skladb poznoromantičnega sloga "temno žarečih barv". Poznamo ga prek zgodnjih opusov Arnolda Schönberga, kot je Ozarjena noč, ali pa poznih opusov Richarda Straussa, kot so Metamorfoze za godalni orkester ali Štiri poslednje pesmi, bodisi prek najzgodnejših orkestrskih del Nikolaja Mjaskovskega ali klasičnih del Jeana Sibeliusa.

Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor pa je izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo različne, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav.

Kratka glasbena medigra.

Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu že 40 let igrajo nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 10. oktobra ob 17.05.

Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem mestu, kamor se je preselila z oddaljenega podeželja. Živi v intimni zvezi z dekletom in dela kot natakarica, staršem pa prikriva svojo spolno naravnanost in socialni status. Da bi še naprej ohranjala brezhibno podobo uspeha v velikem mestu pred starši, najame agencijo, ki bo njeno izmišljeno življenje zrežirala do potankosti.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Hči – AJDA SMREKAR
Mama – SAŠA PAVČEK
Agent – ALJAŽ JOVANOVIČ
Dekle – SARA GORŠE

Produkcija Uredništva igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija novembra 2017.

Dejstvo, da Slovenci nismo dobili Trsta - pa čeprav je to narodno mešano mesto 1. maja 1945 osvobodila jugoslovanska vojska - je verjetno še danes ena bolj bolečih točk naše zgodovine. In vendar na razmejitev med Italijo in Jugoslavijo morda vse prevečkrat gledamo predvsem v lokalnem kontekstu - manj pa se zavedamo, da je bil Trst po drugi svetovni vojni pravzaprav prvo žarišče nastajajoče hladne vojne. Tržaško vprašanje pa je igralo pomembno vlogo tudi v italijanski notranjepolitični tekmi med komunistično partijo in krščanskimi demokrati. Zakaj je bilo v tem kontekstu za zahodne zaveznike tako pomembno, da Trst ne postane jugoslovanski? Kolikšno težo so temu vprašanju, po drugi plati, dajale jugoslovanske oblasti? Kako je na reševanje zapletenega problema vplival spor med Titom in Stalinom leta 1948, po katerem Jugoslavija ni bila več tako trdno umeščena v vzhodni blok? In kako sta se obe vpleteni strani sploh lotevali napornih in na trenutke zelo zaostrenih pogajanj v desetletju po vojni, pogajanj, ki so na koncu pripeljala do tega, da je Jugoslavija sicer dobila večino spornega ozemlja, ne pa Trsta kot samega jedra razmejitvenega spora? Ta vprašanja nam bo za tokratne Glasove svetov pomagal osvetliti italijanski zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki je s pomočjo podrobnega vpogleda v arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu napisal monografijo z naslovom Trsta ne damo! Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi ZRC Sazu.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo praznik stripa, festival Tinta, ki v Ljubljano v teh dneh prinaša pester izbor avtoric in avtorjev iz tujine. Letošnja izdaja je posebna, saj v ospredje postavlja striparke. V Mariboru se je sinoči z javnim branjem dramskih besedil mladih ustvarjalcev začel 6. Festival ZIZ – Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, ki letos nosi podnaslov Gledališka puščava. Predstavljamo pa tudi tri nove knjige, ki so izšle pri Založbi Goga, in sicer izpod peres Mihe Mazzinija, Lucije Stepančič in Andreja Rozmana Roze.

15. oktobra bo minilo 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, pesnika, ki ga mnogi zaradi njegove priljubljenosti imenujejo tudi Goriški slavček. S svojo poezijo je še danes aktualen, posebej z osebnoizpovednimi pesmimi, narodnobuditeljskimi in drugimi. Navdihnil je številne slovenske skladatelje, ki so na njegova besedila ustvarili samospeve v različnih kompozicijskih slogih. Kar ne preseneča, saj so njegove pesmi izrazito lirične, Gregorčič pa je bil tudi sam dober pevec.

V današnjem Glasbenem utripu se bomo po večini zadrževali na tujem. Osrednji dogodek se namreč dogaja v sosednji Italiji. Biennale Musica je izjemen festivalski dogodek sodobne glasbe v Benetkah, na katerem podeljujejo tudi priznanje zlati lev. V festivalsko dogajanje je bil vpleten tudi slovenski skladatelj Vito Žuraj.
Tudi v sosednjem Gradcu je bil te dni festival sodobne glasbe – tako imenovani Musikprotokoll je glasbene ustvarjalce gostil že 57-ič. Ob koncu oddaje pa se bomo usidrali na domačih tleh: v SNG Opera in balet Ljubljana so namreč prejšnji teden uprizorili prvo letošnjo operno premiero. Na sporedu je bila predstava Falstaff. V dvorani Slovenske filharmonije pa se je začela nova sezona filharmoničnega abonmaja – Pretežno vokalni cikel, v katerem so zazvenele skladbe skladateljev treh generacij družine Vremšak.

Preludij je najstarejša izvirna oblika inštrumentalne glasbe. V preludijih se izkazujeta improvizacija in svoboda misli.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Akademska pianistka in profesorica klavirja, ki je že pred leti začutila neverjetno moč izražanja skozi petje, se je podala na povsem novo glasbeno pot. Danes svojih čustev občinstvu tako ne podaja več samo z igranjem klavirja, pač pa jih skrbno in premišljeno zliva tudi na papir v obliki besedil in svoje glasbe. Nastalo je kar nekaj žanrsko pestrih skladb, ki so pristale na plošči z zasedbo Proteus. Nekatere izmed njih bodo zazvene v tokratni oddaji, med njimi tudi skladba Odklop, za katero je zasedba na 38. festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega debitanta. (pon)

Poslušali bomo koncert Simfoničnega orkestra radia ORF z dirigentko Marin Aksop in štiri skladbe, Sapfo/Bioluminiscenca Lize Lim za simfonični orkester, V delu – intimnost za flavto in orkester Clemensa Gadenstätterja, čudna ptica - brez navigacije po zvezdi za kitaro in simfonični orkester Clare Iannotta in Žgoči Scherzo za klavir in simfonični orkester Brnharda Ganderja.

Prisluhnili bomo hrupnim in ambienalnim zvočnim varinam elektrofonskega značaja, ki v sebi nosijo posvetilo preminuli pomembni figuri v polju eksperimentalne glasbe Petru Rehbergu. Poslušamo novo ploščo Klare Lewis, njen duet z kolegico Nik Colk Void in duu slednje z Rehbergom NVPR.

Nemški pisatelj Ingo Schulze je najbolj znan po svojih romanih Mobi ter Adam in Evelyn. Leta 1995 pa je izšel njegov prvenec – zbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče. Knjigo smo dobili v slovenskem prevodu Mojce Kranjc leta 2019. Zgodbe v njej so postavljene v Sankt Peterburg, pisatelj pa v njih prek različnih likov opisuje čas tranzicije v Rusiji iz enega v drug družbeni sistem.

Interpretira Maruša Majer,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.

Avtorju sklade Birdland so se poklonili na koncertu v avstrijskem Grafeneggu. Zaigrali so tudi nekateri nekdanji sodelavci legendarnega avstrijskega glasbenika Joea Zawinula, med njimi Omar Hakim, Gerald Veasley, Bob Franceschini in Rachel Z. Koncert smo dobili od avstrijskega ORF skozi mrežo EBU.