"Po izobrazbi jezikoslovka (natančneje hispanistka) in sociologinja, po duši ljubiteljica narave in športnica. Pa tudi turistična vodnica, specialistka v izobraževanju starejših, mentorica v neformalnem izobraževanju odraslih, glasbenica. In mamica. Če se ne srečamo v učilnici, na spletu ali v vašem podjetju, se naše poti morda srečajo v gorah ali na odmaknjenih stezicah, kjer med tekom čistim po glavi in sem eno z naravo. Ali na kakem koncertu ali predavanju, kjer rada odkrivam nove razsežnosti bivanja in spoznavam svetove onkraj mojega."

S temi besedami se na svoji spletni strani opiše Irena Grmek, profesorica španščine, lokalna turistična vodnica, citrarka in predvsem vedno nasmejana in pozitivno naravnana promotorka tako Slovenije kot Španije. Tudi čas epidemije je ni ustavil, slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje je španščino poučevala kar prek spleta, za obiskovalce Kamnika in okolice pa v soavtorstvu z Ivanom Mitrevskim pripravila Družinski zemljevid Kamnika in okolice. Na Nočni obisk prihaja v prvih urah nedelje, s seboj bo prinesla tudi citre!

V kine je prišel norveški film Konje krast Hansa Pettra Molanda, posnet po knjižni uspešnici Pera Pettersona, v oddaji bomo ocenili tudi britansko zgodovinsko dramo Neodvisne, ki pripoveduje o tem, kako je novoustanovljeno žensko gibanje prekinilo lepotno tekmovanje za mis sveta leta 1970 v Londonu. Na spletni delavnici festivala v Karlovih Varih, ki je bil sicer odpovedan, pa so ta teden predstavili projekt v nastajanju Noben glas – film mlade slovenske režiserke Ester Ivakič, posnet po istoimenski knjigi Suzane Tratnik. Poleg tega se je s 1. julijem začel Filmski teden Evrope, ki do septembra ponuja brezplačne projekcije filmov pod zvezdami po vsej Sloveniji.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Slovenci smo dosegli, da praznik svetih bratov Cirila in Metoda, v nasprotju s preostalimi kristjani po svetu, praznujemo zunaj postnega časa, saj bi ga radi praznovali z veselimi srci. Za slovensko kulturno izročilo sta namreč sveta brata tista, ki sta v slovanski jezik prelila najlepše speve in mu omogočila, da je izražal najglobljo radost ter začel odsevati hrepenenje po večnosti. To je namreč bogoslužni jezik, ki stopa v najvišjo lepoto in ob pomoči katerega segamo celo v neizrekljivo.

Tako se je svetima bratoma slovanski jezik predstavil kot angelski glas iz višav, ki v sklopu slovanske liturgije zazveni v človeškem srcu in ga popelje nazaj v neslutene višave. Življenjepisec svetih bratov v svojem delu »Žitje sv. Cirila in Metoda« opisuje, kako je papež Hadrijan spoštljivo šel iz Rima svetima bratoma naproti in da so, ko je potrdil njune slovanske bogoslužne knjige, vso noč veselih src prepevali liturgične speve. V tem je velika simbolika: svetlobo, spoznanje in lepoto je mogoče zaznati le ob pomoči trajnega duhovnega in tudi umetniškega ustvarjanja.

Toda iz te duhovnosti in tudi mističnega izkustva slovanske liturgije prihaja prav tako izjemno veselje, veselje nad intelektualnim delom in življenjem. Zato je mlajši brat, Konstantin, v Rimu stopil v samostan in dobil ime Ciril. Želel se je popolnoma predati duhovni znanosti. Slovel je po modrosti in iskrivosti, zato so mu ob smrti dali častitljiv vzdevek Filozof. Toda njegova modrost je izhajala iz svetih knjig, zato je bila to modrost ljubezni. Te modrosti so bili ljudje deležni tudi na njegovem grobu, zato je bazilika sv. Klemena, v kateri so ga pokopali, postala svet kraj tolažbe in uslišanj.

Sveti Metod pa se je kot nadškof odpravil nazaj na Moravsko, da bi navdih svete liturgije uvedel v utrip vsakdanjega življenja. Zato je potreboval ustanove, ki bi ljudem pomagale živeti. Ustanovil je moravsko metropolijo, pravno urejeno cerkveno pokrajino, in to je bil začetek slovanske državnosti. Njegovi življenjepisci pripovedujejo o milini, ki je bila značilna za njegov odnos do vseh ljudi. Z njo je pokazal, da oblast ni nič slabega, če jo le izvajamo odgovorno in z ljubeznijo.

Vemo, da je naša evropska civilizacija v krizi. Prav je, da se vrne k svojim virom, med katere sodi tudi dediščina svetih bratov Cirila in Metoda, ter začne iskati prave modrosti ter razvijati ustanove, ki bodo vzbujale spoštovanje zaradi svoje pravičnosti in človeškosti.

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Osrednja junakinja tokratne zvočne zgodbe za dobro jutro je veverica, ki so ji požagali drevo, v katerem je stanovala. Vsa razburjena se odpravi v bližnje toplice, ker je slišala, da tam ljudje okrevajo. No, na eni strani je med ljudmi še bolj noro kot v gozdu, na drugi pa vendarle tam sreča tudi tisto, čemur lahko rečemo sočutje in tovarištvo.

Prevajalka je bila Nives Vidrih,
režiserka: Irena Glonar,
dramaturg: Goran Schmidt,
tonski mojster: Jure Culiberg,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
asistentka režije: Bernarda Černe
in tehnični asistent: Sandi Zgonc

Lešnik, pripovedovalec je bil Ivo Ban,
Veronika, veverica – Saša Mihelčič,
Verčeva, stara veverica – Polona Vetrih,
Indijski orešček, prodajalec – Aleš Valič,
Mandljeva, dopustnica – Ljerka Belak,
Arašid, čarovnik – Uroš Smolej,
Pistacij, zajec – Gregor Čušin,
Para, papagaj – Zvone Hribar
in Fant – Val Fürst.

Traja 34' 22”.
Produkcija uredništva igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2008.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Torkat bodo za vas igrali: Pihalni orkester Francija Puharja, Mladinski pihalni orkester glasbene šole Celje, Pihalni orkester Logatec, Pihalni orkester Koper s pevko Majo Tripar in Godba Cerknica.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se združujeta kmetijski zadrugi Krka in Trebnje. Tako nastaja največja slovenska zadruga KZ Trebnje - Krka, ki bo s skoraj tisoč člani pokrivala petino slovenskega ozemlja. V Pomurju so sredi prejšnjega tedna začeli žeti ječmen; prvi rezultati so dobri, pridelek pšenice pa bo letos slabši. Te dni naj bi se pogovarjali tudi o njeni odkupni ceni. Mudili smo se v Kleti Krško, v kateri so opremili vinsko-gastronomski center, izvajajo pa tudi celovito prenovo grafične podobe in blagovne znamke z nazivom Turn. V oddaji ste lahko izvedeli tudi, kaj so celki – njihovo tradicijo ohranjajo na Koroškem. Za konec smo vam predstavili še projekt bolnišnice Sežana, v sklopu katerega povezujejo bolnišnico, krajevno prebivalstvo in domača kmetijska gospodarstva.

Kozjanski krajinski park je eden izmed prvih na Slovenskem. Danes jih je že 34, Kozjanski pa bo prihodnje leto slavil 40 let obstoja. Te dni ga je obiskal Jurij Popov.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Prav lahko bi se zgodilo, da bi se na vrh Triglava lahko pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Jure K. Čokl se je v oddaji Sledi časa podal po sledeh treh zgodb, povezanih z enim skupnimi imenovalcem: finančno neizvedljivostjo, ki se ji lahko zahvalimo za ohranitev simbola slovenstva.

Epidemija novega korona virusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organiziralo za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah v primerjavi z lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti gostimo Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Koristen nasvet je vreden več kot denar.
Pripoveduje: Ivan Rupnik.
Finska ljudska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Leta 1930 je časopis Slovenski gospodar, tednik za štajersko podeželje, med drugim objavil članek o hrani in stradanju. Takole je pisalo: »Pred dobrimi 30 leti je bilo splošno razširjeno mnenje, da je mogoče človeku brez hrane prebiti le 6 do 7 dni. To trditev je ovrgel temeljito umetnik v stradanju, Amerikanec dr. Tanner. Proti vstopnini se je pustil zapreti v stekleno omaro. Radovedneži so se lahko prepričali, da ni zavžival v preteku 40 dni nič druzega nego vodo. Od tega Amerikanca naprej so nastopali umetniki v stradanju, ki so se spravili tako daleč, da so vzdržali brez vsake hrane 50 dni.« Na absurdnost tovrstnega vzbujanja pozornosti, kakršnega je, mimogrede, poln tudi današnji čas, pa je v črtici Umetniki v stradanju opozoril pisatelj Franz Kafka. Interpretiral jo bo Kristijan Muck.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.